Ko je odjeknila novica o nakupu stavbe, namenjene prostorom upravnega, delovnega in socialnega sodišča, za kar 7,7 milijona evrov, čeprav je lastnik zanjo pred tem odštel 6 milijonov manj, je postalo jasno, da je bila stavba več kot očitno preplačana. Da je podjetniku Sebastjanu Vežnaverju s prodajo res padla sekira v med, pa razkriva podatek, da se je stavba pred dvema letoma prodajala za več kot 3 milijone evrov manj.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob začudenju javnosti, kako je lahko vrednost stavbe tako drastično poskočila od leta 2019, sprva vztrajala, da so bili izvedeni vsi potrebni postopki, da je bil nakup smotrn in zakonito izveden, izjavila pa je celo, da je šlo za ugoden posel. Kakor koli, razkritje, da cenitve pod njo podpisani cenilec sploh ni opravil, ampak le pregledal, potem ko je cenitev opravila druga cenilka, je vodilo v to, da je ministrica zamenjala ploščo in napovedala, da bodo sprožili postopke za ničnost pogodbe. “Najprej moramo razčistiti, ali smo resnično v ta nakup šli prevarani. Če smo bili prevarani, bomo seveda naredili vse, da iz tega posla tudi izstopimo,” je namreč izpostavila po poročanju 24ur.
S prodajo stavbe na Litijski 51, ki je vidno dotrajana (izropana notranjost, fasada poraščena s plevelom, razbita stekla …) je primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver uspel v nekaj letih zaslužiti kar šest milijonov. Leta 2019 je namreč zanjo odštel 1.700.000 evrov. Da je imel Vežnaver res veliko srečo pri prodaji stavbe državi, nedvomno dokazujejo dokumenti o prodaji stavbe iz leta 2022, ki jih je razkril novinar Bojan Požar. Leta 2022 se je namreč stavba prodajala za precej nižjo ceno, in sicer za 4.350.000 evrov, kar je za več kot 3 milijone evrov manj, kot je zanjo odštela država.
‼️ Ekskluzivno. Pisni dokazi, da je Vežnaver pri prodaji stavbe na Litijski 51 res “imel veliko srečo”:
– Spomnimo, koprski podjetnik Sebastjan Vežnaver je ob nedavnem izbruhu afere s prodajo ostarele poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, ki jo je @Mpravosodje kupilo za 7,7… pic.twitter.com/rxvG3U8NaV— BojanPožar (@BojanPozar) January 16, 2024
Vežnaver se seveda zaveda, da mu je uspel izjemen posel in da pogodbe le ne bo tako lahko razdreti, kot se nadeja pravosodna ministrica. “Jaz nisem politik, sem podjetnik. Mi je žal, da sem postal žrtev političnega obračunavanja. Ko sem se s pravniki danes pogovarjal, pravijo, da je to pogodbo nemogoče razdreti. Zato ker je kupljena po sistemu videno-kupljeno”, je povedal za POP TV. Kot je ta povedal, cenitve ministrstvu sploh niso posredovali, ker ta sploh ni bila zahtevana.
Spomnimo, da je specialist kazenskega prava dr. Blaž Kovačič Mlinar za isto televizijo v zvezi z nakupom opozoril, da je bila pogodba, spisana na štirih straneh, sklenjena po načelu videno-kupljeno. “Torej da je tudi kupec prevzel del odgovornosti, da se je seznanil s predmetom pogodbe, v kakšnem stanju je.” Čeprav je mogoče slišati, kako ministrica v svoj bran navaja, da so bili na račun sporne cenitve pri nakupu prevarani, pa ne gre zanemariti dejstva, da sama cenitev v pogodbi sploh ni bila zahtevana. Na vprašanje, ali lahko to igra kakšno vlogo pri ničnosti oziroma razveljavitvi pogodbe, je Kovačič Mlinar izjavil: “Menim, da načeloma ne, ker se ta pogodba v ničemer ne sklicuje na te cenitve.”
Kot je v oddaji 24ur Zvečer poudaril prof. dr. Rajko Pirnat, je dejstvo, da je minister odgovoren za delo ministrstva. “Samo trditi, da ni prišlo do neke malomarnosti, ni dovolj. Kaj so delale tiste tri omenjene službe, sicer ne vem, ampak nepredstavljivo je, da si niso ogledale zgodovine te stavbe, gre namreč za velik nakup, niti pod kakšnimi pogoji in ceni se je prodajala v preteklosti. Menim pa, da je glavni očitek, da ni ministrstvo samo naročilo svoje cenitve. Torej tisto, ki bi jo naročilo cenilcu, ki mu zaupa in bi na ta način dala zelo jasno vrednost. To seveda ni vprašanje, ali je bila ministrica kakor koli malomarna ali ne, a v tem primeru se mora upoštevati njena politična odgovornost, ki pa je objektivna,” je med drugim izpostavil.
Vrhovno sodišče za nakup sploh ni vedelo
V zvezi za afero nakupa preplačane stavbe, kjer je že prišlo do transakcije zajetnega zneska javnih sredstev, se je sedaj oglasilo Vrhovno sodišče RS, ki trdi, da z namero pravosodnega ministrstva, ki ga vodi Švarc Pipanova, sploh ni bilo seznanjeno oziroma da so za nakup izvedeli šele iz poročanja medijev. Sodeč po njihovem odzivu je mogoče sklepati, da nad nakupom niso niti najmanj navdušeni.
Sodišče je podalo mnenje, da bi bila “edina primerna in ustrezna rešitev za prostorske težave vseh prvostopenjskih sodišč s sedežem v Ljubljani že dolgo načrtovana gradnja nove sodne stavbe”. Kot pravijo, bi si morala “izvršilna oblast prizadevati za uresničitev tega projekta, namesto da razdrobljeno in brez vednosti tako vrhovnega sodišča kot drugih sodišč nakupuje degradirane nepremičnine, ki bodo za zagotovitev vsaj minimalnih ustreznih pogojev za delo potrebovale visoke finančne vložke“.
Ker je bilo mogoče slišati, da je ministrstvo sprejelo odločitev o nakupu stavbe na podlagi ocene vrednosti stavbe sodnega cenilca, so na vrhovnem sodišču pojasnili, “da skladno z zakonom sodne cenilce imenuje, prav tako pa tudi razrešuje minister oz. ministrica za pravosodje (zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Sodni cenilci torej niso uslužbenci sodišča“.
Ž. N.