Evropske volitve so sprožile cunami političnih odstopov po EU, ki bi lahko celo na novo definiral evropsko politično krajino. Po katastrofalnem porazu je nove volitve je razpisal Emmanuel Macron, prav tako je odstopil belgijski liberalec De Croo. Manj pa je odstopov na strani socialistov, ki so tudi utrpeli nekaj bridkih porazov.
Edini socialist, ki je napovedal odstop – pa še to ne iz izvršilne oblasti – je vodja hrvaške opozicije SDP Peđa Grbin , ki je danes sporočil, da na naslednjih strankarskih volitvah ne bo več kandidiral za predsednika stranke. Njegova napoved prihaja po nedavnih parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala vladajoča HDZ, in po evropskih volitvah, na katerih je SDP osvojila le štiri od 12 mandatov.
Scholz ne namerava odstopiti
Na drugi strani je nemški kancler Olaf Scholz zavrnil možnost odstopa, kljub temu, da je njegova stranka doživela najhujši poraz v zgodovini, na državnozborskih volitvah pa jim grozi še hujši poraz. Sicer so ga zmagovalci volitev (CDU/CSU) že pozvali k odstopu. Tiskovni predstavnik nemškega kanclerja Olafa Scholza Steffen Hebestreit je poudaril, da Nemčija ne bo sledila zgledu Francije in razpisala predčasnih parlamentarnih volitev kljub slabemu rezultatu za vse tri stranke vladajoče koalicije na evropskih volitvah, poroča STA.

Scholz se brani, da so naslednje parlamentarne volitve predvidene prihodnjo jesen in takrat nameravajo tudi izvesti, poročajo tuje tiskovne agencije.
SPD je dosegla najslabši rezultat na zvezni ravni doslej, glede na začasne izide je namreč zbrala 13,9 odstotka glasov. V novem sklicu Evropskega parlamenta bo imela 14 poslancev, dva manj kot doslej.
Tudi Golob ne bo odstopil
Veliko indicev nakazuje, da je bila izguba enega dodatnega poslanca, ki so se ga obetali v Gibanju Svoboda (omejali so tri), tudi posledica napačnih kalkulacij premiera. Klemna Grošlja so odstranili na zahtevo srbskega samodržca Vućića. Viri pravijo, da ginekologa Aleksandra Merla na zahtevo Tine Gaber. Na koncu sta jima ostala Irena Joveva in Marjan Šarec ter cel kup anonimnih političnih padalcev. Vsekakor je za takšne odločitve odgovoren sam Golob, ki s stranko upravlja kot je nekoč s podjetjem Gen-I – se pravi kot da gre za njegov zasebni fevd.
Torej je za debakel tudi osebno odgovoren. “A Janša tega filma ne bo videl” je še enkat za medije poudaril že svojo znano mantro in razkril, da je v resnici v tekmi z Janezom Janšo, ki se je očitno naselil globoko v njegovo podzavest. Sploh odkar ga je Janša povsem retorično deklasiral na zdaj že znamenitem, pogosto spletno deljenem soočenju v studiu N1 Slovenija. Zanj to ni bila bitka stranke in politične opcije za evropski parlament (konec koncev tja pošilja dva posvojena LMŠ-jeca, zakaj ne raje kakšnega svojega operativca), amapk osebna bitka proti Janši. Golob ve, da ga čez kakšno leto v politiki ne bo več, zato ta poraz še toliko bolj boli.

Socialisti ne znajo odstopiti?
Politična kultura v Belgiji in Franciji, kjer sta odstopila oba voditelja, je kultura liberalcev, ki vedo kdaj so jim ljudje prisolili zaušnico. Ta pa je veliko manj pogosta pri socialističnih voditeljih, kamor spada Scholz, pa tudi Golob, čeprav je slednji uradno liberalec, a je del slovenske politične tradicije, da so liberalci v resnici trdi socialisti).
Golob misli celo, da je zmagal
Golob pa ne le da ne misli odstopiti – še več, malce pred razglasitvijo rezultatov se je celo širokoustil, da je Macron podcenil volitve oni pa jih niso in da bi Slovenija Evropi pokazala svoj levosredinski obraz (najbrž je zaključke delal na podlagi dobljenih referendumov). Ne le da ni odstopil – zdelo se mu je, da je celo zmagal! Scholz ima vsaj dober izgovor, češ volitve bodo kmalu. Slovenske parlamentarne volitve, pa (če močna koalicijska večina v parlamentu zdrži) še ne bodo tako kmalu. Bomo torej dve leti živeli v času skoraj samodržnega mandata, kateremu so volivci že izdali rdeči karton?
I. K.
