Evropski poslanci iz vrst SDS dr. Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin so danes na Evropsko komisijo naslovili pisno poslansko vprašanje v zvezi z nedavnim pozivom predsednika vlade Marjana Šarca, ki je bil objavljen na uradnih spletnih straneh kabineta predsednika vlade in v katerem je pozval podjetja, ki so v delni ali večinski državni lasti, naj prenehajo z oglaševanjem v medijih, ki širijo sovražni govor.
Evropske poslance tako zanima, ali je takšen poskus vpliva na delovanje in svobodo medijev v skladu z zavezami o spoštovanju svobode in neodvisnosti medijev, katerim se je zavezala Slovenija ob vstopu v EU? In ali Evropska komisija meni, da takšen poziv predsednika vlade predstavlja tudi poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij, ki naj bi jih svobodno sprejemale njihove uprave? Evropske poslance zanima tudi, kaj namerava Evropska komisija narediti v zvezi s tovrstnimi ravnanji?
Spomnimo. Slovenski premier Marjan Šarec je nedavno pozval podjetja, ki so v delni ali večinski državni lasti, naj prenehajo z oglaševanjem v medijih, ki širijo sovražni govor. Premier je sicer včeraj dejal, da je zadovoljen, da je njegov poziv dvignil nekaj prahu in da so ljudje začeli o tem razmišljati, vendar pa izjave predsednika vlade Marjana Šarca glede prepovedi oglaševanja ne moremo jemati zgolj kot neke vrste dobrohotno opozorilo oziroma mnenje, niti je ne moremo zreducirati zgolj na to, da je “dvignil nekaj prahu”.
Ugledni pravniki in združenje novinarjev ostro obsodili premierjeve besede
Kot ugotavlja Združenje novinarjev in publicistov, takšen poziv nevarno spominja na polpreteklo obdobje cenzuriranja medijev. Gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči. Znano je, da predstavniki vladnih strank predvsem do vlade kritičnim medijem že nekaj časa očitajo, da širijo sovražni govor, pri čemer je to, kaj je sovražni govor, prepuščeno subjektivni presoji vladnih politikov. Združenje novinarjev in publicistov dodaja, da vladna stran najpogosteje za sovražni govor označi že, če mediji zgolj kritično pišejo o migracijah ali vladni politiki na tem področju.
Tudi cenjeni slovenski pravniki dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak in dr. Jernej Letnar Černič so v javno objavljenem pismu o svobodi izražanja med drugim zapisali, da premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren, kako se jim zoperstavljati. Posebno, če močno sugerira, da prihajajo samo z ene od dveh strankarskih političnih strani. Omenjeni pravniki dodajajo, da ima premier kot človek pravico, da podaja takšne vrednostne ocene, a da gre kot premier predaleč, če s takšno izjavo pavšalno sugerira splošni obstoj sovražnega govora kot kaznivega dejanja v teh medijih. V pozivu pravniki tudi izpostavljajo, da je politično nelegitimen in pravno nesprejemljiv pritisk na podjetja, na katera ima država neposreden vpliv, če je v celoti, pretežno ali delno vključena kot lastnik ali nadzornik. Premierju Šarcu obenem predlagajo previdnost in preudarnost, da ne bo sam prestopal meje svobodnega delovanja in izražanja, ki pritiče predsedniku vlade.
Za presojanje o tem, kateri zapisi presegajo svobodo izražanja, pa so v demokratični državi pristojni organi pregona in sodišča, nikakor pa o mejah svobode govora ne sme in ne more presojati predsednik vlade.
C. Š.