Evropski svet je dokončno zavrnil prošnjo za dostop do dokumenta, ki je povezan z domnevno slovenskim non-paperjem, o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. S tem pa upamo, da se je dokončno prenehala ena najbolj bizarnih afer, ki so jo ustvarili večinski tranzicijski mediji, leve opozicijske stranke in njihovi “pomagači” v Bruslju. Sedanja vlada je večkrat povedala, da med svojim mandatom ni pošiljala nobenih dokumentov o prihodnosti Bosne in Hercegovine. Ob koncu umetne afere se je razkrilo, da imajo dominantni mediji v rokah le dokument o BiH iz leta 2011. Tega je sestavil nekdanji odposlanec za BiH v času Pahorjeve vlade in prvi predsednik države Milan Kučan.
Zahteva za dostop do non-paperja je dokončno zavrnjena. “Zahtevani dokument obravnava zelo občutljivo temo, njegova objava pa bi imela jasen in neposreden vpliv na odnose EU z njenim sosedstvom in s tem spodkopala javni interes v mednarodnih odnosih,” je Evropski svet zapisal v odgovoru, ki ga je avstrijska tiskovna agencija APA prejela v torek. Zaradi te ocene in relevantnih pravnih določil nimajo druge možnosti, kot da zavrnejo posredovanje dokumenta, ne glede na osrednji pomen svobode medijev, so odločili v Evropskem svetu.
Nazadnje je zahtevo o dokumentu sprožil evropski poslanec iz vrst Alde, član LMŠ Klemen Grošelj. Umetna afera je potovala prek dežurnega balkanskega novinarja Avda Avdića do novinarjev Necenzuriranega, ki so strašili, da hoče sedanja slovenska vlada razkosati Bosno in Hercegovino. Enako so v Bruslju pomagali širiti afero Marko Makovec, Ivo Vajgl in Roman Jakič. Prav zadnja dva sta aktivirala vse vplivne politične predstavnike Alde. Ti so najbolj glasno udrihali po delu sedanje vlade.
Edini dokument v Evropski uniji je Kučanov dokument iz leta 2011
Afera non paper spada v arzenal umetnih afer iz produkcije večinskih tranzicijskih medijev. Vlada je nedolžnost dokazovala s tem, da so za slovensko javnost odprli dokument Milana Kučana o BiH iz leta 2011. Izkazalo se je, da je to tudi zadnji uradni dokument slovenske vlade o BiH. A so za potrebe notranjega političnega boja aprila “pravljico o Bosni” potegnili slovenski dominantni mediji iz naftalina.
Upamo le, da se bo z dokončnim odgovorom Evropskega sveta slovenska vlada lahko osredotočila na predsedovanje Svetu EU. Poleg te afere v zadnjih dneh tako predsednik LMŠ Marjana Šarec kot Šarčev oproda Damir Črnčec v slovenski javnosti prodajata zgodbo o tem, da bo Francija prevzela predsedovanje od Slovenije. Leva opozicija je še enkrat dokazala, da ji je slovenska zunanja politika španska vas.
To dokazuje sedanje delo zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja. V kratkem času je opravil več pomembnih obiskov doma in v tujini kot pretekli zunanji ministri v zadnjih treh levih vladah. Slovenija tudi vestno izpolnjuje določila strategije zunanje politike, sprejete v državnem zboru leta 2015. Tako si prizadeva, da bo skupaj z državami Srednje Evrope tvorila močno protiutež Bruslju in s tem zagotovila večje vplivanje na politiko EK. To je dokazala tudi ob rekordni odobritvi finančnih sredstev v višini več kot 10 milijard evrov do leta 2027. Zato je bolje, da pripadniki KUL-a o politiki do nekdanjih bivših držav Jugoslavije in Evropske unije preprosto molčijo.
Luka Perš