Države članice ne smejo preklicati statusa beguncu, ki je kriv “hudih” zločinov, pravijo najvišja sodišča EU. Tuji kriminalci morajo prav tako predstavljati “resnično, prisotno in dovolj resno grožnjo” lokalni skupnosti.
Sodišče Evropskih skupnosti (ECJ) je v četrtek pojasnilo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da država članica tujim kriminalcem odvzame status begunca.
Sodišče s sedežem v Luksemburgu je svojo sodbo izdalo kot odgovor na vprašanja sodišč v Belgiji, Avstriji in na Nizozemskem, ki so bila vsa pozvana, naj preučijo pravne razloge za odvzem statusa begunca kriminalcem iz tretjih držav.
Hudo kaznivo dejanje samo po sebi ne zadostuje za deportacijo
Skladno z zakonodajo EU lahko države članice status begunca zavrnejo ali prekličejo samo posameznikom, ki izpolnjujejo dva ključna pogoja, je odločilo sodišče. Prvič, biti morajo “obsojeni za kaznivo dejanje, ki ga pristojni organi štejejo za posebno hudo”, in drugič, posameznik mora predstavljati “resnično, prisotno in dovolj resno grožnjo” lokalni skupnosti.
Dejstvo, da je bil posameznik obsojen za hudo kaznivo dejanje, samo po sebi ne zadostuje za izpolnitev drugega pogoja, je dodalo sodišče. Vendar pa ni zagotovilo nobenih hipotetičnih situacij za to, kakšna vrsta “resnih” kaznivih dejanj ne bi povzročila, da bi kršitelj predstavljal “resno grožnjo” skupnosti.
Takšna sodba nakazuje, da kriminalci tretjih držav, obsojeni za kazniva dejanja belih ovratnikov, kot je na primer goljufija, ne bi bili upravičeni do preklica statusa begunca.
Pretehtati morajo interese begunca, ki je zagrešil kaznivo dejanje
Sodišče je tudi razsodilo, da se morajo države članice odločiti, ali bodo posamezniku odvzele status begunca skladno z načelom sorazmernosti in morajo pretehtati interese begunca v primerjavi z interesi države članice. Vendar pa oblastem ni treba upoštevati posledic za posameznika, če ga vrnejo v domovino.
Stopnje resnosti ni mogoče doseči s kombinacijo ločenih kaznivih dejanj
Nizozemsko sodišče je zaprosilo za dodatna pojasnila o tem, kaj je hudo kaznivo dejanje, ki ga je Evropsko sodišče opredelilo kot kaznivo dejanje “izjemne resnosti”, saj gre za enega izmed zločinov, ki najresneje spodkopavajo pravni red zadevne skupnosti.
ECJ je doda, da stopnje resnosti ni mogoče doseči s kombinacijo ločenih kaznivih dejanj, kar nakazuje, da bi oblasti imele težave pri preklicu statusa begunca migrantom, ki terorizirajo skupnosti z nizkimi kaznivimi dejanji, kot so vlomi, napadi in majhne tatvine.
Andrej Žitnik