Slovenija podpira predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala ministrica Tanja Fajon. Evropska komisija bo predlog glede tega po neuradnih informacijah predstavila še ta teden.
Še pomnite, kako je Tanja Fajon kot voditeljica opozicijske SD udrihala proti nekdanjemu premierju Janezu Janši, ki se je takoj po začetku napada Rusije na Ukrajino zavzemal za hitro vojaško pomoč napadeni državi? In je vehementno trdila, da “več orožja nikoli ne prinese več miru“? In da je potrebno Putina prepričati v diplomatsko rešitev vojne?
Danes, več kot dve leti po začetku vojne, je Fajonova čudežno obrnila ploščo in naenkrat podpira vojaško pomoč Ukrajini. Da je prišla do tega spoznanja, je v vmesnem času povzročila obilo škode v slovenski javnosti z napačnimi izjavami zaradi politike omahljivosti, za katero so odgovorni tudi drugi voditelji držav Evrope, pa se je vojna zavlekla, na obeh straneh je vse več žrtev. Z zamikom je prišlo tudi zavedanje, da se bo Putin, če se vojaško ne porazi, okrepil in postal grožnja za preostali del Evrope.
Fajon: Ključna je vojaška pomoč
Danes je Fajonova priznala lasten poraz, ko je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU pozvala k vojaški pomoči Ukrajini. “To izčrpavanje obeh strani zelo dolgo traja. Ključna pomoč, ki jo danes Ukrajina potrebuje na bojiščih, je predvsem vojaška pomoč,” je povedala.
Sprva se je sicer v razpravah o uporabi ruskega premoženja, ki so ga članice EU zamrznile v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, omenjalo predvsem, da bi jih namenili za povojno obnovo te države. Konec februarja pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen v govoru v Evropskem parlamentu zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev. Bruselj bo predlog pravne podlage glede uporabe teh sredstev po neuradnih informacijah predstavil še ta teden.
Članice EU so sicer zaenkrat sprejele le zakonodajno podlago, ki od finančnih ustanov zahteva, da prihodke, ki nastajajo pri upravljanju ruskega premoženja, beležijo in upravljajo ločeno.
C. Š.