To je bistveno bolj nevarno, kot izgleda na prvi pogled. Zloraba, očitna zloraba, zloraba pravosodja za namen utišanja, onemogočanja, izločanja ali, kar je še hujše, odstranjevanje, ki meji na fizično izoliranje od vseh mogočih družbenih procesov in dejanj za ustvarjanje dobre in primerne družbe za lastne državljane, je zločin in kršitev osnovnih postulatov, temeljnih kamnov, na kateri stoji naša družba ali pa pade. Ta “trend”, ki ga pelje in zagovarja globoka država kot “nadveja”, ekstremno močna in nevarna veja oblasti, je nevaren za naš obstoj in družbe kot takšne.
V tem primeru, sodnem konstruktu, ki mu pravijo proces, gre točno za to, za onemogočanje opozicije. Trenutna koalicija je gnila od znotraj in nima podpore. Potreba globoke države pri maničnem iskanju novega obraza za “X” naplahtavanje državljanov še ne daje dovolj jasne slike o tem, kdo in kakšen mora biti novi “inštaliranec”, ki bo “znal”, do kod lahko gre, in ne bo prepameten ali samosvoj.
To je dejanje obupa, ki mora na cesto spraviti vsakega, ki mu demokracija vsaj kot ideja nekaj pomeni.
Do kdaj bo “voz” drvel navzdol?
Zelo nevarno za državo, bi rekli, je precedenčno stanje, kjer ima sodstvo zelo velik vpliv, celo večjega od zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Klasično za ugrabljene inštitucije, kjer je očitna neenakost sodišč na eni strani, in tistih, ki jim z dolgotrajnostjo procesov uničujejo življenja, tistih, ki so tam na strani, ki je namenjena “uničenju”, onemogočanju njih in njihovih družin, kasneje pa še z morebitnim zastaranjem procesov, puščajo madež krivde na nedolžnih ljudeh. V sodnih dvoranah ohranjajo vpliv globoke države. To počnejo z lahkoto, ki je v takšnih primerih tipična za mafijske države po načinu vodenja in na banana države po ureditvi, ki si jo prikrojijo po vzorcu za lastne potrebe. Brez da bi jih pekla vest.
Tukaj je vse zgoraj omenjeno v tem »kafkovskem« procesu jasno kot beli dan. V kolikor zares pride do obsodilne sodbe, potem so v resnici podani vsi elementi nečesa, čemur lahko rečemo farsa, kar tudi je, torej z drugimi besedami, da je tem odločal nekdo, ki ni sedel v razpravni dvorani in ni imel pred seboj dokazov, saj drugače ne moremo sklepati. Ali še bolj točno, da je sedel nekje za komandnim pultom “rdečega” generalštaba in premikal “cvirne” pri igri v obliki farse od samega začetka procesa.
Simbolni začetek dokončnega razkroja ali začetek ozdravitve sodstva?
Izrek sodbe bo v petek. Simbolično prav na véliki petek, ko je Pilat obsodil Jezusa na smrt, nato pa so ga križali. To Pilatovo (sodno) umivanje rok jim bo nakopalo veliko notranjega nemira in glodanja vesti, prenekaterega pa bo ugonobilo do konca. Imajo možnost preživetja in lastne čistosti, se veseliti dneve in leta v preostanku življenja in lastnega razodetja. V nasprotnem jih čaka vse hudo ponotranjeno in mučno življenje. Za zaključek lahko povem le to, ne bi bil v njihovi koži in duši, ki se bo sama odznotraj uničevala in razpadala, v kolikor ne storijo prav – oprostiti nedolžnega!
Bolje razrešena enigma kot večna stigma, kaj ne?
Vančo K. Tegov