V soboto se je v Zbiljah odvil tako imenovani festival Svobode, kjer je vodilno gibanje pod vodstvom Roberta Goloba predstavilo svoje kandidate za prihajajoče evropske volitve. Navkljub imenu festivala pa ta ni imel veliko skupnega s svobodo, saj vstop snemalcu naše televizije sploh ni bil dovoljen.
“Svoboda” kot leta 1945″; “To je po njihovo “svoboda”!”; “Mi imamo svobodno diktaturo.”; “Kako pa to? Pa toliko “svobode” je bilo na pikniku???”; “To je pa res neumno.”; “Se bojijo, da bi posnel šlamastiko.”; “Hja, to je pa Svoboda.”; “Svoboda po njihovo … Kaj le skrivajo?”; “Nobene škode, gre pa za njihov odnos do demokracije in za očitni kulturni primitivizem,” so le nekateri izmed komentarjev, ki so se usuli, potem ko je odjeknila novica o tem, da naša prisotnost na sobotnem festivalu ni bila zaželena.
Če bi v Svobodi resnično zagovarjali svobodo, demokracijo in transparentnost, ne bi imeli težav s tem, da so prav vsi predstavniki medijev prisotni na sobotnem festivalu Svobode. A ko je naš snemalec prišel na prizorišče, so mu dali vedeti, da njegov vstop ne bo mogoč. Kot razlog so navedli manjkajočo predhodno akreditacijo, pri čemer pa ni zanemarljivo, da naša medijska hiša sploh ni dobila vabila na dogodek, niti potrebne domnevne predhodne zahteve za akreditacijo.
Robert Golob je pred vstopom v svet politike obljubil, da bo v politiki prišlo do spremembe na bolje, še posebej pa je pompozno opeval svobodo in ples. A kaj kmalu se je izkazalo, da je šlo zgolj za puhlice, saj si oni svobodo več kot očitno predstavljajo po svoje, da ta torej ne velja za vse, ampak zlasti za somišljenike. Marsikdo je mnenja, da smo dandanes priča vse večjemu omejevanju svobode. Premier je sicer že kmalu po nastopu mandata delal razne sezname o zaposlenih javnih uslužbencih, slednji pa je celo javno priznal, da je želel, da nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar policijo očisti janšistov. Poskrbel je tudi za očiščenje javne televizije pod krinko depolitizacije: da bo poročanje čim bolj po meri oblastnikov, ki se na vse pretege držijo svojih položajev.
Sicer pa je vodilno gibanje svojo totalitarno naravo najbolje pokazalo na primeru izključitve lastne poslanke Mojce Šetinc Pašek. Čeprav vseskozi sicer poskušajo v javnosti ustvarjati občutek, kako so povezani, so oktobra lani eno izmed najvidnejših poslank izključili brez razprave in pravice do zagovora. Poslanka je po izključitvi v intervjuju za Dnevnik dejala, da se “takih sprevrženih igric se ne bi sramoval niti Stalin” in da sta s premierjem zaključila. Izključitev je označila kot vzorčni primer discipliniranja in prikaz, kaj bo s tistimi, ki si upajo reči karkoli, kar je v “nasprotju s stališči predsednika vlade, generalne sekretarke”. Kot je trdila, ni bila edina. Po njenih besedah se namreč zelo grobo odslovili tudi Marto Kos in jo izključili iz predsedniške kampanje, potem ko je tedanja generalna sekretarka ocenila, da ima Kosova napačno ekipo in da nima možnosti vstopa v drugi krog. “S Tatjano Bobnar, ki je po njenem mnenju oseba z izjemno integriteto, so obračunali tisti, pridruženi Gibanju Svoboda, ki so po njenem odhodu s svojim človekom prevzeli ta resor,” je še povedala.
Ni prvič, da se je snemalcu Nove24TV snemanje onemogočilo
Sicer ni prvič, da je katera od strank naši televiziji onemogočila snemanje. To se je zgodilo leta 2021, ko je predsednica stranke SD Tanja Fajon pred stavbo stranke podala izjavo za javnost, ki je bila napovedana in v vednost posredovana medijem. Razlog za fizično odstranitev so tedaj opravičevali kar s preteklim poročanjem, predsednica stranke pa je nato dejala, da je prišlo do nesporazuma, na katerega ni imela ne časa ne priložnosti vplivati (Več tukaj).
Stranka @strankaSD ravnokar fizično – z varnostnikom – preprečila dostop snemalcu @Nova24TV na tiskovno konferenco @tfajon. Toliko o svobodi medijev za katero se zavzemajo v SD. Izključevanje in represija drugače mislečih. #EUsramota
— Aleksander Rant (@AleksanderRant) February 26, 2021
Ker nas zanima, kako na sobotno dogajanje na festivalu gledajo sami v vladajočem gibanju, smo se odločili, da nanje naslovimo novinarsko vprašanje in jih povprašamo, kako komentirajo dejstvo, da našemu snemalcu ni bil dovoljen vstop, obenem pa smo jih povprašali, čemu sicer tudi na našo televizijsko hišo niso posredovali vabila na dogodek. Človek bi namreč v demokratični državi upravičeno pričakoval, da se med mediji, ki za svoje poslanstvo obveščanja javnost, ne dela razlik. Prav tako smo se z enakim novinarskim vprašanjem obrnili na informacijskega pooblaščenca, saj je ta v naši državi zadolžen za to, da se spoštujeta pravica dostopa do informacij javnega značaja in pravica do varstva osebnih podatkov. Ko oba odgovora prejmemo, ju seveda objavimo naknadno.
Odgovor informacijskega pooblaščenca:
Spoštovani,
v zvezi z vašim vprašanjem glede primernosti ravnanja Gibanja Svoboda, ki naj bi na svojo prireditev vabilo le nekatere medije in ki, kot navajate, snemalcu vaše televizije ni dovolilo vstopa na svojo prireditev, Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da delovanje političnih strank v tem delu po našem vedenju ni podrobneje zakonsko regulirano.
Tudi sicer pa vprašanje stikov političnih strank in gibanj z mediji ne sodi v pristojnost dela Informacijskega pooblaščenca, zato se do tega ne moremo in ne smemo vsebinsko opredeliti.
Predlagamo, da vaša vprašanja glede razlogov za tako delovanje naslovite neposredno na Gibanje Svoboda.
A. H.