Napoved ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, da bo sprejetje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) prineslo “nihanje sistema”, je dvignila veliko prahu. Kljub opozorilom, kaj to pomeni za vse državljane, se zdi, da bo vlada spremembe vseeno sprejela, pri čemer Mladi zdravniki opozarjajo na “hitro in divjo privatizacijo”, ki jo vlada prikriva s pretvezo skrbi za javno zdravstvo. Tudi zdravniški sindikat FIDES vladi očita “uničevanje slovenskega zdravstva”.
Predlog novele, ki ga je strateški svet za zdravstvo obravnaval, je sprva predvideval popolno prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri čistih zasebnikih, tj. tistih, ki nimajo koncesije za izvajanje javnih zdravstvenih storitev. Zadnja različica predloga pa pod določenimi pogoji to delo dovoljuje.
Javni zdravstveni delavci bi lahko pri čistih zasebnikih delali, če bi bili v javnem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, pri zasebnikih pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov. Prepovedano bi ostalo delo na podlagi podjemnih pogodb. Ob tem bi morali zdravstveni delavci prevzeti tudi dodatno delo v matični ustanovi, vključno z dežurstvi in nadurami, čisti zasebniki pa bi morali kriti del stroškov dopusta in izobraževanja zaposlenih. Poleg tega predlog vsebuje razširjen seznam izjem, kjer dodatno delo ni časovno omejeno, medtem ko soglasja za delo pri drugem delodajalcu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi delali kot visokošolski predavatelji ali za določene javne organizacije, kot so Rdeči križ in Slovenija Transplant.
Kritike na račun vlade in koalicije
Opozorila zdravstvenih organizacij in sindikatov, da novela odpira vrata privatizaciji zdravstva, vlada zavrača. Ministrica Prevolnik Rupel trdi, da so spremembe usmerjene v povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev in zadrževanje kadra v javnem zdravstvu. Pri tem izpostavlja načrtovane finančne spodbude, kot je možnost dodatkov za nadpovprečne rezultate in preseganje programa ZZZS. Vendar pa kritiki opozarjajo, da gre zgolj za kozmetične rešitve, ki ne naslavljajo ključnih problemov.
Ministrica @minzdravje je napovedala nihanje sistema ob sprejetju novele ZZdej. @vladaRS bo novelo kljub zavedanju, kaj to nihanje pomeni za vse državljane, izgleda, sprejela in s tem tlakovala pot hitri in divji privatizaciji. Najbolj sprevrženo pa je, da vse to počne z lažno… pic.twitter.com/FBCZ2IGtad
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) December 12, 2024
Nepreglednost in vpliv interesov
Predlog novele je v javnosti dvignil tudi vprašanja o pritiskih interesnih skupin. Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je priznala, da so z izjemami ciljali predvsem na področja, kjer je obseg zasebnega zdravstva velik, kot so plastična kirurgija, maksilofacialna kirurgija in ortopedija. Ministrica pa je dodala, da so pri oblikovanju predloga upoštevali pripombe deležnikov, a ni jasno, komu so bile te spremembe v resnici namenjene. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je bil kritičen do nekaterih zdravnikov, ki nasprotujejo noveli, saj naj bi “pravljice o skrbi za javno zdravstvo” zakrivale osebne interese. Ob tem je opozoril, da novela ni vojna proti zasebnikom, temveč proti tistim, ki “plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke”. Vendar kritiki opozarjajo, da vlada sama prispeva k nepreglednosti sistema in odpira vrata ravno tistim, ki jih javno kritizira.
Prenehajte že enkrat s svojimi vojnami in praznimi obtožbami! Na dan z imeni in predvsem z rešitvami. Je to tako težko? Uničili boste slovensko zdravstvo! https://t.co/w05CJ2VTE8
— Sindikat Fides (@SindikatFides) December 13, 2024
Vlada brez vizije za reševanje zdravstvene krize
Zadnja različica novele ZZDej razkriva nesposobnost vlade, da bi se resnično soočila s sistemskimi izzivi slovenskega zdravstva. Namesto da bi okrepila javni zdravstveni sistem, predlog vzbuja sume o prikriti privatizaciji in podpiranju interesov zasebnikov. Pretveza skrbi za paciente je v resnici maska za politično kalkulacijo, ki bo dolgoročno škodila državljanom.
Sindikat Fides nov predlog novele ZZDej ocenjuje kot neodgovorno eksperimentiranje z usodo javnega zdravstva, zapisali so:
V sindikatu Fides smo resno zaskrbljeni, ko prebiramo nov predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki po našem mnenju predstavlja nevaren eksperiment z usodo slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Predlog, ki je bil v javnost ponovno posredovan brez širšega strokovnega posveta, kaže na samovoljno delovanje Ministrstva za zdravje, kar je v nasprotju z načeli odprtega socialnega dialoga.
Novela namreč ne naslavlja ključnih težav, ki so kadrovska podhranjenost, neustrezno financiranje zdravstva ter nestimulativen plačni sistem. Namesto tega prinaša »rešitve«, ki bodo še bolj obremenile zaposlene v javnih zavodih. Omejevanje dodatnega dela zdravnikov ne bo izboljšalo dostopnosti ali skrajšalo čakalnih vrst – ravno nasprotno, še več zdravnikov bo zapustilo javni sektor.
Ob tem je še posebej zaskrbljujoče, da novela daje vtis, kot da zaposleni v javnih zavodih ne opravljajo dovolj dela. Takšna sporočila so žaljiva do vseh zdravstvenih delavcev, ki z velikim naporom in prekomernimi nadurami že zdaj držijo sistem pokonci. Delo z bolniki ni mogoče meriti po proizvodnih standardih – zdravstvo namreč ni tekoči trak. Na težave v dostopnosti opozarjamo že vrsto let, rešitev pa je v izboljšanju pogojev dela in implementaciji strokovnih standardov, kot jih določa Modra knjiga. Bo res zadovoljen bolnik samo zato, ker bo opredeljen k družinskemu zdravniku ali bolnik pričakuje, da si bo lahko zdravnik zanj lahko vzel dovolj časa?
Odgovorni za predlog novele se še naprej izogibajo osnovnim vprašanjem: Kako bodo motivirali zdravnike, da ostanejo v javnem sistemu? S kakšnimi ukrepi bodo zmanjšali pomanjkanje zdravnikov, ki ga potrjujejo vse primerjalne mednarodne statistike? Bo res prisila za vse zaposlene v zdravstvu, da se vključujejo v neprekinjeno zdravstveno varstvo, privabila mlade v te poklice?
Ostro zavračamo retoriko o »plenilcih javnega zdravstva«, ki le spodkopava zaupanje v zdravstvene delavce. Če obstajajo posamezni primeri nepravilnosti, naj odgovorni jasno navedejo imena in ukrepajo. Splošne obtožbe so škodljive in nepoštene do večine zdravnikov, ki požrtvovalno opravljajo svoje delo.
V Fidesu vztrajamo, da mora biti prihodnost slovenskega zdravstva zasnovana na dialogu, konkretnih rešitvah in spoštovanju stroke. Pozivamo ministrico za zdravje, dr. Valentino Prevolnik Rupel, da nemudoma predstavi ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in v razpravo vključi vse ključne deležnike. Slovensko javno zdravstvo si enostavno ne more več privoščiti takšnih eksperimentov.
A.H.