Ocena fiskalnega sveta proračunskih dokumentov za obdobje 2024 do 2027: “Precenjene investicijske aktivnosti, tudi letos neustrezno naravnana in izrazito ekspanzivna fiskalna politika, ki ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU in nevzdržnost dolga na dolgi rok.”
Med nedavnimi krizami je bila v Evropski uniji uveljavljena klavzula o odstopu, ki je dovoljevala izjeme od proračunskih pravil. Vendar so se izjemne okoliščine prenehale uporabljati z začetkom letošnjega leta, kar sta potrdila tako Evropska komisija kot tudi fiskalni svet že v prvi polovici lanskega leta, poroča STA.
Zaradi pravil, ki bodo začela veljati naslednja leta, fiskalni svet meni, da so trenutni vladni okviri za pripravo proračunov in programa stabilnosti prehodne narave, da kljub temu oba ocenjena dokumenta kažeta na pomanjkanje srednjeročne fiskalne strategije. Po mnenju sveta prehodna narava proračunskih dokumentov ne opravičuje njihovih pomanjkljivosti.
Zamujena priložnost in velik izziv
“Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos predstavljala velik izziv,” so opozorili. Po oceni sveta se bo primanjkljaj sektorja država kljub napovedanim ugodnim makroekonomskim razmeram po letošnjem povečanju ohranjal na podobni ravni do leta 2027. Poudarjajo tudi, da so investicijski načrti zaradi omejitev na strani administracije in absorpcijskih zmogljivosti gospodarstva v predvidenem obsegu težko izvedljivi, kar povečuje možnost neustrezne alokacije sredstev.
Analiza nakazuje, da dolg na dolgi rok ni vzdržen. Ocenjevanje izpolnjevanja fiskalnih pravil na podlagi predloženih proračunskih dokumentov ni izvedljivo zaradi prehoda v prenovljen sistem ekonomskega upravljanja EU. Fiskalna politika je letos izrazito ekspanzivna, kar se bo odrazilo v občutnem poslabšanju strukturnega položaja.
Srednjeročno proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, saj ne zagotavlja verodostojnosti, strateškega pristopa in ambicioznosti pri doseganju javnofinančne vzdržnosti. Program stabilnosti nima celovitih informacij o interventnih ukrepih in predvideni dinamiki prihodkov od sredstev EU, kar pomembno vpliva na gibanje neto izdatkov.
Fiskalni svet je opozoril, da je dokument nenavadno prilagodil nekatere spremenljivke, ki vplivajo na dinamiko javnega dolga, kar lahko nakazuje na neustreznost predstavljene poti fiskalne politike.
Fiskalni svet je v zadnji publikaciji Mesečna informacija poudaril ključne ugotovitve glede državnega proračuna v prvih treh mesecih letošnjega leta. Primanjkljaj je znašal -379 milijonov EUR, brez interventnih ukrepov pa -278 milijonov EUR, kar je več kot lani. Primanjkljaj sektorja država je bil lani -2,5 odstotka BDP, kar je manj od vlade predvidenega (-1,9 odstotkov BDP), predvsem zaradi nižje realizacije investicij od načrtovane. Fiskalni svet že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti.
Prihodki so ostali na podobni ravni, medtem ko se je poraba več kot podvojila, predvsem zaradi visoke rasti stroškov dela zaradi predčasnega izplačila regresa in povečanja transferov v ZPIZ ob visoki redni uskladitvi pokojnin. Lansko znižanje bruto dolga sektorja država na 69,2 odstotkov BDP je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije. Neto javni dolg je bil konec tretjega četrtletja lani 45,9 odstotkov BDP, kar je posledica ohranjanja visoke likvidnostne rezerve.
A. H.