V predlogih državnih proračunov za prihodnji dve leti je poraba znova zastavljena visoko in nadaljuje se premalo realistično proračunsko načrtovanje. To je posledica razdrobljenega proračunskega procesa, ki ga bolj kot jasne usmeritve zaznamuje zadovoljevanje zahtev posameznih uporabnikov, ugotavlja Fiskalni svet RS v oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki so v obravnavi v državnem zboru.
Poslanci so obravnavo predloga proračunov začeli v drugem tednu oktobra. Za leto 2025 je vlada ob 15,2 milijarde evrov prihodkov predvidela 17,1 milijarde evrov porabe, za leto 2026 pa zvišanje prihodkov na 15,9 milijarde evrov ter ohranitev odhodkov na približno enaki ravni.
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je v danes objavljeni oceni teh načrtov opozoril, da predvidevajo povečanje primanjkljaja glede na letošnje leto, čeprav interventni ukrepi od leta 2025 naj ne bi več negativno vplivali na saldo, saj bodo odhodki za obnovo po poplavah financirani z namenskimi sredstvi. Tako naj bi bilo povečanje primanjkljaja na 1,9 milijarde evrov v letu 2025 izključno posledica okrepljene rasti porabe brez interventnih ukrepov, in sicer bo z 12 odstotki trikrat višja od dolgoletnega povprečja.
Vlada je visoko rast načrtovanih odhodkov utemeljila s povečanjem proračunske rezerve ter izrazitim povečanjem investicijske porabe za skoraj tretjino. A kot meni fiskalni svet, predvideni obseg investicij brez interventnih ukrepov predstavlja tri odstotke BDP, na podlagi preteklih izkušenj, ko vse načrtovane investicije niso bile izvedene, pa je znova ocenjen kot preveč optimističen.
V komentarju omenjajo besede, kot so ne dovolj realistično in nerealistično.
Projekcija rasti ni realistična
Za leto 2026 vlada načrtuje občutno znižanje primanjkljaja, to je na 1,2 milijarde evrov. A da bi to dosegli, bodo po mnenju fiskalnega sveta potrebni dodatni ukrepi. Ob trenutno veljavni zakonodaji in ukrepih namreč projekcija rasti očiščene porabe v letu 2026 ni realistična.
Vlada je fiskalnemu svetu posredovala tudi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025–2028, ki ga je v okviru spremenjenega sistema ekonomskega upravljanja v EU Slovenija pripravila prvič. Ta določa najvišjo dovoljeno rast očiščenih izdatkov države, ki naj bi vodila k srednjeročni vzdržnosti javnih financ, in sicer je za omenjeno obdobje izračunana v višini 4,5 odstotka letno. V mnenju o tem dokumentu je fiskalni svet zapisal, da bi lahko zlasti v drugem delu izvajanja načrta prišlo do odstopanj od ciljnega salda in dolga, ki sta za javnofinančni primanjkljaj določena pri znižanju na 2,9 odstotka BDP, za dolg države pa na 61,2 odstotka BDP do leta 2028.
Fiskalni svet je poudaril, da večji primanjkljaj od načrtnega izhaja predvsem iz naraščajočih izdatkov za plače in zdravstvo. Kljub sprejetim ukrepom, kot so višje davčne obremenitve za financiranje poplavne obnove in dolgotrajne oskrbe ter usklajevanje zdravstvenih prispevkov, to ne bo zadostovalo za pokritje vseh predvidenih izdatkov. Za izpolnitev zaveze iz načrta bodo potrebni dodatni ukrepi. Svet opozarja, da odlašanje z reformami povzroči javnofinančne stroške in negotovost v gospodarstvu. Ena od možnih rešitev je hitrejša uvedba pokojninske reforme, kar bi prispevalo k vzdržnosti dolga in dalo več manevrskega prostora fiskalni politike.
A. H.