“Glede nato, da imamo “svobodo”, me ta odločitev upravnega sodišča ne preseneča. Očitno v “svobodi” niti poslanci kaj šele državni svetniki ne smejo več javno govoriti o pravosodju, ampak lahko samo še plešejo. Pritožil se ne bom več,” se je na odločitev sodišča odzval nekdanji mariborski župan Franc Kangler.
Upravno sodišče je prikimalo ugotovitvam KPK (Komisije za preprečevanje korupcije), da se je nekdanji mariborski župan Franc Kangler s tem, ko je leta 2019 sodeloval v razpravi o zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Kangler in drugi znašel v navzkrižju interesov. Posledično je ravnal v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Kot je še navedeno, je bil Kangler aprila 2019, ko je bil državni svetnik, na seji komisije za državno ureditev državnega sveta, soudeležen pri obravnavi točke, na kateri je komisija diskutirala o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Kangler in drugi. Preiskavo je zahteval državni svet, ki naj bi z njo ugotavljal, kakšna je politična odgovornost nosilcev javnih funkcij v kazenskem pregonu nekdanjega mariborskega župana v zadevah, povezanih z obdobjem njegovega županovanja, poroča STA.
Kangler se je v primeru glasovanja na seji komisije za državno ureditev državnega sveta izločil, je pa bil pri točki soudeležen v razpravi. Posledično je KPK marca 2020 ugotovila, da je s svojim ravnanjem kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, v skladu s katerim bi se moral izogniti navzkrižju interesov. Kangler je zoper ugotovitve KPK podal tožbo na upravno sodišče. Slednje mu je junija 2022 prikimalo, KPK pa bo postopek ponovil. Aprila 2023 pa je KPK podobno ugotovila, da je bil Kangler v okoliščinah, ki predstavljajo navzkrižje interesov, posledično pa je bil kršen zakon. Kangler pa se je po pravico vnovič podal na upravno sodišče, ki pa ga je v oktobru s sodbo zavrnilo. Novico so sporočili s KPK. V sodbi sodišča lahko preberemo, da se je z razpravo skušalo vplivati na odločevalce, posledično pa je bil v dotičnem primeru izkazan neposreden vpliv privatnega interesa za izvrševanje javnih nalog tožnika oziroma nekdanjega mariborskega župana.
Pregon zoper nekdanjega župana je bil kar v 24 zadevah po vsej verjetnosti politični konstrukt
Sodišče je tako prikimalo stališču KPK, rekoč da bi se moral Kangler v primeru popolnoma izločiti, torej ne le iz glasovanja, marveč tudi razprave. DZ je preiskavo v Kanglerjevem primeru odredil julija 2019, leta 2021 pa je ustavno sodišče na zahtevo sodnega in državnotožilskega sveta v dveh ločenih odločitvah sprejelo razveljavitev akta, ki se nanaša na dotično parlamentarno preiskavo, če se ta nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih oziroma tožilskih odločitev ter ugotavljanje odgovornosti sodnikov oziroma tožilcev za odločitve v postopkih. Komisija je preiskavo, potem ko so bile priče zaslišane, zaključila leta 2021. Po besedah tedanjega predsednika komisije Dejana Kaloha je spoznala, da je bil pregon zoper nekdanjega župana kar v 24 zadevah po vsej verjetnosti politični konstrukt in posledica dejstva, da je Maribor leta 2006 dobil desnonazorskega župana.
Zadevo je za naš medij komentiral Kangler: “Glede na to, da imamo “svobodo”, me ta odločitev upravnega sodišča ne preseneča. Očitno v “svobodi” niti poslanci kaj šele državni svetniki ne smejo več javno govoriti o pravosodju, ampak lahko samo še plešejo. Pritožil se ne bom več.”
Domen Mezeg