Francoska stanovanjska fundacija, prej znana kot fundacija Abbé Pierre, je opozorila, da Francija “tone v stanovanjsko krizo” in da 4 je milijone ljudi “brezdomcev ali pa živijo v ekstremnih razmerah”. Za krizo krivi državo oziroma javne organe.
“Delno plačujemo za politično nestabilnost, za politične odločitve. Gradimo veliko manj stanovanj, zato nam jih primanjkuje,” je za Brussels signal povedal Christophe Robert, generalni direktor stanovanjske fundacije.
Glede na poročilo, objavljeno 3. februarja, je število brezdomcev skokovito naraslo in leta 2024 doseglo 350.000. To je več od 143.000 leta 2012 in 300.000 leta 2020. Število smrtnih žrtev na ulicah je prav tako padlo na grozljiv rekord s 735 prijavljenimi smrtnimi žrtvami v letu 2024, kar je “največ doslej”, je dejala fundacija, poroča Brussels signal.
Naraščajoče cene najemnin, padec v gradbeništvu
Ugotovil je, da so glavni razlogi, ki so prispevali k stanovanjski krizi, naraščajoče cene najemnin, višji stroški gradnje in hipotekarne obrestne mere. To se je poslabšalo zaradi padca gradbeništva, ki je omejil ponudbo, in povečanega nakupa nepremičnin kot naložbe za ustvarjanje dodatnega dohodka s strani premožnejših državljanov.
Poročilo navaja, da je prišlo do znatnega zmanjšanja razpoložljivih javnih socialnih najemnin za ljudi s 500.000 socialnih stanovanj, dodeljenih vsako leto med letoma 2015 in 2017, na 393.000 leta 2023.
Med tistimi, ki jih je sedanja kriza najbolj prizadela, so bili študenti, starši samohranilci in osebe z nizkimi plačami, po njihovih navedbah pa so za stanovanjsko krizo v Franciji večinoma krivi javni organi oziroma država.
Porast nezmožnosti ustreznega ogrevanja
Fundacija je razkrila tudi, da je leta 2024 30 % gospodinjstev poročalo o nezmožnosti ustreznega ogrevanja svojih domov v primerjavi s 14 % leta 2020. Leta 2024 je 75 odstotkov gospodinjstev zmanjšalo ogrevanje zaradi nadzora nad računi, kar je 22 odstotkov več kot leta 2020, še poroča portal.
Podatki Evropskega parlamenta so pokazali, da so cene stanovanj v EU med letoma 2015 in 2023 v povprečju zrasle za 48 odstotkov, v Franciji pa za 31 odstotkov. Po navedbah zapisa na spletni strani Evropskega parlamenta je eden od načinov za merjenje, ali so stanovanjski stroški previsoki, da pogledamo razmerje med ceno stanovanja in dohodkom. Če stanovanjski stroški presegajo 40 % razpoložljivega dohodka, je to znak, da se gospodinjstva soočajo s stanovanjskimi težavami. V EU so leta 2023 za 10,6 % gospodinjstev v mestih in 7 % gospodinjstev na podeželju stanovanjski stroški presegli 40 % njihovega razpoložljivega dohodka.
V Sloveniji cene stanovanj višje za 86,2 %
V manj kot 10 letih, med letoma 2015 in 2023, so se cene stanovanj v EU v povprečju zvišale za 48 %. Največjo rast beležijo na Madžarskem, kjer so se cene dvignile za 173 %, najmanj pa na Finskem, in sicer le za 5 %. V Sloveniji so se cene stanovanj zvišale za kar 86,2 %. K rasti cen prispevajo predvsem višji stroški gradenj in hipotekarnih obrestnih mer, upad gradenj, ki omejuje ponudbo, in porast nakupov nepremičnin kot naložbe za ustvarjanje dodatnega dohodka.
Podražil se je tudi najem v EU. Med letoma 2010 in 2022 so se najemnine v povprečju zvišale za 18 %, med drugim tudi zaradi povečanja kratkoročnih najemnin, ki so hiše in stanovanja umaknile s trga. Številni Evropejci so zaskrbljeni zaradi naraščajočih cen, življenjskih stroškov in gospodarskega položaja. Po raziskavi Eurobarometer iz julija 2024 pa so bili to glavni razlogi, ki so ljudi gnali k glasovanju na evropskih volitvah.
A. H.