Francoska vlada je v boju proti verskim skrajnežem napovedala niz akcij. Med drugim bodo tudi izvedli nadzor v 76 mošejah, ki so bile označene kot možne varnostne grožnje. Po napovedih, bi lahko nekatere mošeje zaprli, če bi se izkazalo, da so povezane s skrajneži ali da spodbujajo sovraštvo. Notranji minister Gerald Darmanin je ob tem povedal, da so iz države izgnali 66 ilegalnih migrantov brez ustreznih dokumentov, osumljeni pa so bili radikalizacije.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je že sprejel ukrepe za zajezitev ekstremizma. Na njegov poziv se je francoski svet za muslimansko vero (CFCM) strinjal, da bo ustanovil organizacijo, ki bo imamom izdala akreditacijo. Akreditacija se lahko prekliče, če bi verski voditelji zagovarjali ekstremistična stališča. Francoski predsednik se zavzema za boj proti radikalnemu islamizmu predvsem tam, kjer se z njim lahko srečajo ranljivi mladi, torej v radikalnih mošejah, na ulici in na spletu.
V intervjuju za radio RTL je Notranji minister Gerald Darmanin zatrdil, da so mošeje na nekaterih koncentriranih območjih države očitno protirepublikanske. Povedal je, da so francoske obveščevalne službe sledile imamom, ki pridigajo ideje, ki nasprotujejo našim vrednotam. Poudaril pa je tudi, da so institucije, ki so bile opredeljene kot potencialna grožna, le del od več kot 2.600 muslimanskih verskih obredov v Franciji. “V prihodnjih dneh se bodo izvajali pregledi teh bogoslužnih prostorov. Če se bodo naši dvomi potrdili, bom prosil za njihovo zaprtje,” je Darmanin zapisal v tvitu.
76 mosquées sont aujourd’hui soupçonnées de séparatisme.
Dans les prochains jours, des contrôles vont être menés sur ces lieux de culte.
Si jamais ces doutes sont confirmés, je demanderai leur fermeture. pic.twitter.com/Mq8DGnB2Pr— Gérald DARMANIN (@GDarmanin) December 3, 2020
Glede deportiranja 66 ilegalnih migrantov je Demanin pojasnil, da je tovrstno dejanje del množičnega in izjemnega sklopa vladnih ukrepov, namenjenih omejevanju verskega ekstremizma v državi. Vladna pobuda je sledila nizu nedavnih islamističnih napadov v Franciji, ki so se začeli z umorom učitelja Samuela Patyja oktobra, ko so mu odsekali glavo. Paty je bil tarča radikaliziranega čečenskega begunca, potem ko je v okviru pouka o svobodi govora pokazal karikature preroka Mohameda. Dva tedna kasneje pa so v Nici v napadu v cerkvi usmrtili tri ljudi. Osumljen in prijet je bil tunizijski migrant, ki naj bi bil prav tako radikaliziran. Mošeja, ki je bila obtožena razpihovanja sovraštva, ki je privedlo do Patyjevega umora, je bila sicer zaprta že konec oktobra.
V pripravi je obsežen zakon
V odgovor na Patyjev umor in ostale zločine, pripisane verskemu ekstremizmu, namerava francoska vlada uvesti obsežen zakon, namenjen zaustavitvi separatizma, poroča Russia Today. V skladu z zakonodajo, ki jo je predložil predsednik Emmanuel Macron, bi vsak otrok v Franciji dobil identifikacijsko številko, s katero bi zagotovili, da obiskuje šolo. Starši, ki svoje otroke zadržujejo doma, bi se lahko soočili z globami in celo zaporno kaznijo. Ukrepi bi sicer veljali za vse otroke, ne le za otroke iz muslimanskih gospodinjstev.
Sara Bertoncelj