DZ je začel obravnavo predlogov državnih proračunov za prihodnji dve leti. Proračunska poraba bo v prihodnjih dveh letih presegla 17 milijard evrov, vlada pa načrtuje tudi višje davčne prihodke in postopno znižanje primanjkljaja. V poslanski skupini SDS vladi očitajo ignoriranje opozicijskih predlogov in obljub o drugačni politiki, ki jih je dajala pred volitvami.
“Proračuna države za leti 2025 in 2026 sta ključna finančna dokumenta vlade, ki kažeta, kako namerava trenutna vlada Roberta Goloba razporediti finančna sredstva države in z njimi uresničevati politiko, ki naj bi stremela k učinkovitemu delovanju države in zagotavljala razvoj gospodarstva ter blaginjo vseh državljanov in državljank Slovenije. Vendar po mnenju Slovenske demokratske stranke temu žal ni tako, ampak ravno nasprotno,” je po obrazložitvi ministra za finance Klemna Boštjančiča dejal poslanec SDS Rado Gladek.
Pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2025 in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2026 so po njegovih besedah upoštevali srednjeročni fiskalno-strukturni načrt države zaradi ponovne vzpostavitve fiskalnih pravil, jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize iz razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prednostne naloge iz načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in porabe drugih sredstev EU.
Gladek je ob tem opozoril, da sta Evropska komisija in Umar znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024. “EK predvideva le 1,4-odstotno rast, Umar pa 1,5-odstotno, kar je posledica upada tujega povpraševanja, izvoza in stagnacije investicij, predvsem zaradi slabih razmer v Nemčiji. Inflacija naj bi letos znašala 2,1 %, a se bo konec leta ponovno povečala, k ciljni 2-odstotni ravni pa se bo približala šele leta 2026. Vlada Roberta Goloba kljub temu načrtuje rekordna proračuna za leti 2025 in 2026 z visokimi odhodki ter predvidenim primanjkljajem 2,6 % BDP v letu 2025. Fiskalni svet opozarja na nerealistično načrtovanje, visoko porabo ter pomanjkanje jasne ekonomske politike. Vlada načrtuje dodatne ukrepe, ki bodo še bolj obremenili proračun, kot je ublažitev posledic novega sistema za obračun električne energije,” je poudaril in dodal, da gradbeni sektor opozarja na zmanjšanje obsega del, zaradi česar stagnirajo infrastrukturni projekti, medtem ko opozicija kritizira vlado, da ne zagotavlja sredstev za ključne investicije, kot so širokopasovna omrežja, ceste in dolgotrajna oskrba.
“Že samo snovanje proračuna so zaznamovale geopolitične, varnostne in gospodarske razmere. Živimo v precej nepredvidljivih časih in če je še nekaj mesecev nazaj v gospodarstvu vladal zmerni optimizem, v zadnjih dneh in tednih skoraj dnevno beremo novice o gospodarskih težavah naših največjih gospodarskih partneric, katerih težave se kažejo tudi pri nas v obliki odpuščanj, selitev proizvodnje v države z bolj prijaznim davčnim okoljem in zapiranju podjetij,” je nadaljeval in opozoril na vladno neusklajenost: “Za primer izpostavljamo napoved državne sekretarke na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je napovedala rebalans proračuna, še preden je bila sprejeta.”
.@RaGlaSi: Opozoriti pa moramo na neusklajenost predstavnikov @vladaRS, predvsem predstavnikov @mfinance_gov_si in ostalih ministrstev, kar si resna in odgovorna vlada ne bi smela privoščiti. Za primer izpostavljamo napoved državne sekretarke na Ministrstvu za okolje, podnebje,… pic.twitter.com/WPSYPmBhyr
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 19, 2024
Proračunska poraba presega 17 milijard evrov
Za leto 2025 se proračunski prihodki povečujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP. V letu 2026 vlada pričakuje 15,9 milijarde evrov prihodkov ali 4,5 odstotka več, odhodkov pa bo za skupaj 17,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo za 1,2 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP pomeni 1,6 odstotka, je povzel minister Klemen Boštjančič. Ob tem mu je poslanec Andrej Hoivik očital pretiran optimizem: “Jaz ne bi bil tako optimističen, ko govorite, kako nam gre dobro. Ja, državi gre dobro, kajti govorimo o rekordnih izdatkih v vrednosti dobrih 17 milijard evrov, poraba bo res velika. In lahko rečemo, da gre dobro tudi vladni koaliciji pri pobiranju davkov, vendar kje so reforme? Spoštovana koalicija, kje je reforma zdravstva, kje je reforma pokojnin in kje je reforma plač v javnem sektorju?”
.@andrejhoivik: Jaz ne bi bil tako optimističen, ko govorite, kako nam gre dobro. Ja, državi gre dobro, kajti rekordni izdatki v vrednosti dobrih 17 milijard evrov, potrošnja bo res velika. In lahko rečemo, da gre tudi dobro @vladaRS oziroma vladni koaliciji pri pobiranju davkov,… pic.twitter.com/E79xgivDZI
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 19, 2024
Višje prihodke prihodnje leto vlada namreč načrtuje predvsem na podlagi višjih davčnih prihodkov, in sicer od davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje oz. davka na bilančno vsoto bank, trošarin ter od drugih davkov na blago in storitev. V letu 2026 se zvišujejo davčni prihodki zaradi davka na dodano vrednost, dohodnine, predvsem pa zaradi akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je v največji meri odvisna od gibanja mase plač. Minister je izpostavil uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi z julijem 2025. Ta prinaša obvezni prispevek, ki ga bodo plačevali tako delodajalci kot delojemalci in upokojenci. Prihodki proračuna bodo zato po njegovih besedah nižji za 30 milijonov evrov.
V poslanski skupini SDS so skeptični so glede izvedljivosti načrtovanih projektov v prihodnjem proračunu, pri čemer opozarjajo na neskladja med načrti in preteklimi izkušnjami. Fiskalni svet je izrazil zaskrbljenost nad tem, da vlada ne bo mogla uresničiti svojih investicijskih obljub. “Kolikor vas do zdaj poznam, znate te stvari reševati samo z davki. Enostavno obremenjujete ljudi, obremenjujete gospodarstvo in gledate zelo ozkogledo. Večkrat sem že ponovil: kar se gospodarstva tiče, imam občutek, kot da je to za vas glavni sovražnik v tej državi; polovica gospodarstvenikov je itak prevarantov in tako naprej, a ne,” je dejal Gladek.
Gladek je poudaril, da so proračunski dokumenti kljub rekordnim številkam slabi, da sta proračuna nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je “stalnica te vlade, kot na primer za nakup podrtije na Litijski, računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču, in podobno. Denar je vlada tudi raje zagotovila za migrante, nevladne organizacije in izkoriščevalce sistema kot za varnost državljanov, razvoj in blaginjo slovenskih državljanov. Upamo v dobro vseh državljank in državljanov, da so to zadnji proračunski dokumenti, ki jih sprejemata vlada doktorja Roberta Goloba in vladna koalicija,” je bil jasen Gladek.
Medtem ko se z vladnim načrtom v Gibanju Svoboda, Levici in Socialnih demokratih strinjajo, je svoje pomisleke izrazila Nova Slovenija, ki načrta ne podpira. Jožef Horvat je poudaril, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti nazadovala v zadnjem letu za štiri mesta, v predzadnjem letu tudi za štiri mesta, torej skupaj v zadnjih dveh letih za osem mest. “Torej, Slovenija se je letos, govorim za leto 2024, na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 67 državami uvrstila na 46. mesto, kar je za štiri mesta slabše kot lansko leto. Najbolj konkurenčne države so Singapur, Švica in Danska, sledita potem Irska, Hongkong in tako naprej.”
V računu financiranja se po besedah Klemna Boštjančiča v letu 2025 načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov, v letu 2026 pa v višini 4,3 milijarde evrov. Pomemben vir financiranja je tudi 11 proračunskih skladov.
Globalne razmere so nepredvidljive
Vlada poudarja investicijsko in razvojno naravnanost proračuna, opozicija pa opozarja na nepredvidljivost globalnih gospodarskih razmer, kot so težave velikih gospodarstev (ZDA, Kitajska) in njihovo zapiranje trgov. Poudarjena je potreba po večji previdnosti in realizmu pri načrtovanju, saj trenutna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostaja šibka zaradi obremenitev plač, energetike in globalnih vplivov, menijo. Na prihodkovni strani so ključni davki, pri čemer vlada uvaja nove obremenitve, ki gospodarstvo obravnavajo kot oviro za razvoj. Kritiziran je tudi slab izkoristek proračunskih sredstev, zlasti na področju investicij. Na primer, Ministrstvo za infrastrukturo je do novembra porabilo le polovico predvidenih sredstev, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa zgolj 31 milijonov od načrtovanih 855 milijonov. Podobno velja za Ministrstvo za gospodarstvo, ki je porabilo le polovico predvidenih sredstev.
“Na eni strani visoki davki, na drugi strani pa na področju evropskih sredstev 180 milijonov evrov minusa. Namesto da bi bila v letu 2025 gonilo razvoja evropska sredstva, bodo gonilo razvoja pridni ljudje, ki bodo preko davkov zalagali državni proračun,” je bil kritičen poslanec SDS Tomaž Lisec.
.@TomazLisec: Na eni strani visoki davki, na drugi strani pa na področju evropskih sredstev 180 milijonov evrov minusa. Namesto da bi bila evropska sredstva neko gonilo razvoja v letu 2025, bodo gonilo razvoja pridni ljudje, ki bodo preko davkov zalagali državni proračun. pic.twitter.com/oEUpDWaGqi
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 19, 2024
Glasovanje o proračunu je glasovanje o zaupnici vladi
“Glasovanje o proračunu je pravzaprav glasovanje o zaupnici vladi, bodimo realni. In ko gre za zaupanje, kako naj vam zaupamo, ko pa ste tako diletantsko ocenjevali škodo po lanskih poplavah od pol milijarde 5. avgusta do deset milijard 4. oktobra lani. Približno 1880 procentov, za toliko se je ta škoda dvignila. Zelo diletantsko. In kako naj vam zdaj mi zaupamo, kako naj vam zaupamo, ko ste naredili, res je, skropucalo glede omrežnin? In boste rekli, ja saj to je pa Vrtovec sprejel. Poglejte si Uradni list in boste videli, kdaj se je vse ta akt o omrežnini spreminjal – mislim, da v zadnjem letu, letu in pol pet- ali šestkrat, če ne več,” je bil oster Horvat. Poslanec je izpostavil pomanjkanje strateškega razmisleka in ukrepov glede davčne politike ter visoke obremenitve dela v Sloveniji. Opozoril je, da Golobova koalicija obljublja razbremenitev dela, vendar ob tem uvaja nove davčne obremenitve, kot so ukinitev višanja splošne dohodninske olajšave, odprava usklajevanja davčnih lestvic z inflacijo, dodatni zdravstveni prispevki in povišanje dohodnine normirancem. Kritiziral je tudi neizpolnjevanje obljub o gradnji domov za starejše, kar je posebej izpostavil na primeru občine Črenšovci.
Za ponazoritev je predstavil podatke iz letnega poročila FURS za leto 2023. Poudaril je, da so vsi davčni prihodki iz naslova obdavčitve nepremičnin, vodnih plovil in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znašali le 282,6 milijona evrov, kar je le 2,2 % vseh prihodkov iz prispevkov za socialno varnost in dohodnine (12,8 milijarde evrov). Poslanec je postavil vprašanje predsedniku vlade, za koliko bi bilo treba povečati obdavčitev premoženja, da bi to bistveno vplivalo na znižanje obremenitev plač, saj trenutna razmerja kažejo, da je tak ukrep malo verjeten in neučinkovit.
T.B.