Proračunska poraba bo v prihodnjih dveh letih presegla 17 milijard evrov, vlada pa načrtuje tudi višje davčne prihodke in postopno znižanje primanjkljaja. V tokratni oddaji Tema dneva je na to temo spregovoril poslanec SDS Rado Gladek, ki je izpostavil, da vlada načrtuje rekordno porabo za prihodnje leto. Sodeč po kriznih razmerah je pričakoval “previdnejše” načrtovanje proračuna.
Poslanska skupina SDS vladi očita ignoriranje opozicijskih predlogov in obljub o drugačni politiki, ki jih je dajala pred volitvami. Državna proračuna za leti 2025 in 2026 sta ključna finančna dokumenta vlade, o katerih SDS meni, da ne zagotavljata razvoja gospodarstva in blaginje državljanov.
Poslanec Rado Gladek je uvodoma izpostavil, da gre za rekordni proračun, skladno s katerim namerava vlada prihodnje leto porabiti 17 milijard evrov. “Cilji, ki jih ta proračun naslavlja, po eni strani niso pravi, po drugi strani je pa tudi vprašljiva njihova izvedba, na kar opozarja v končni fazi tudi fiskalni svet, ki venomer opozarja na nerealistično načrtovanje,” je pojasnil Gladek in dodal, da ima vlada težave že z letošnjim proračunom, in sicer predvsem v investicijskem delu. Na to je opozorila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je opazila predvsem pomanjkanje investicij v gradbeništvu v zadnjih dveh letih. To je še posebej čudno, saj so bile lani poplave, kot je pripomnila voditeljica Aleksandra Jug.
“In tudi na včerajšnji seji smo kar nekajkrat poudarili, da se preko aplikacije lahko dejansko spremlja, kako se proračun za letošnje leto izvaja, in tam se vidi, da na določenih segmentih, kot so infrastruktura, gospodarstvo in kohezija, se pravi najbolj razvojnih ali pa ministrstvih, ki skrbijo za razvoj, realizacija ni taka, kot bi pričakovali mesec dni pred koncem leta,” je pojasnil Gladek.
Minister za finance je pretežno odsoten
Poslanec je dejal, da je v preteklosti večkrat opozoril na Boštjančičevo odsotnost. Poudaril je: “Minister za finance je skrbnik proračuna, se pravi, on stoji za tem proračunom in pričakoval bi, da bo on tisti, ki nam ga bo predstavljal, ki ga bo zagovarjal, ki bo odgovarjal na naša vprašanja. Zgodilo pa se je ravno obratno. Celotno zgodbo je peljala državna sekretarka na ministrstvu za finance gospa Saša Jazbec, ministra praktično ni bilo.”
Gladek je opozoril, da sta Evropska komisija in UMAR znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo za leto 2024, pri čemer je v nadaljevanju tudi pojasnil, na podlagi česa sta instituciji to napovedali in kaj na to vpliva. Poslanec je povedal, da je prav zato pričakoval tudi “previdnost” pri pripravi proračuna: “Ravno včeraj sem poslušal, je bil nek intervju z lastnikom Dewesofta, ki je prav tako opozarjal na to, da se nekatere stvari spreminjajo, da je očitno potrebna neka previdnost tudi pri končni fazi kreiranja proračuna oziroma načrtovanju, saj da bomo z dodatnimi obremenitvami še manj konkurenčni, kot smo bili doslej.” Člani stranke SDS menijo, da se vlada obnaša, kot da je gospodarstvenik “državni sovražnik, kot da se ne zavedajo, da je gospodarstvo tisto, ki prinaša v proračun”, je pojasnil Gladek.
Kaj je z vladnimi obljubami?
Na začetku mandata je vlada napovedala obsežne reforme, predvsem davčno reformo, vendar se je pozneje odločila za manjše spremembe davčne politike. Plačna reforma, kot kažejo trenutni dogovori, ne bo bistveno vplivala na državni proračun. SDS opozarja, da je poleg pravičnega plačevanja treba prevetriti sistem nagrajevanja, tako da bodo pridni in uspešni delavci ustrezno nagrajeni, medtem ko bi manj motivirani prejeli nižje plače ali bi jih dodatno spodbudili k boljšemu delu. Pokojninska in zdravstvena reforma ostajata nejasni. Pokojninska reforma je sicer pogoj za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje, vendar njenega učinka ne bo mogoče opaziti še desetletja, opozarja Gladek.
Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od mednarodnih trgov, kar predstavlja tveganje, saj težave v velikih državah, kot je Nemčija, vplivajo tudi na nas. Težave v avtomobilski in jeklarski industriji, ki so ključne za slovenske izvoznike, opozarjajo na potrebo po previdnosti in pravočasnih ukrepih za ublažitev morebitnih posledic. Proračun sicer vključuje rezerve za nepredvidene dogodke, kot so epidemije ali gospodarske krize, vendar opozicija meni, da vlada te rezerve pogosto porablja nepravilno. Sporni so bili tudi nedavni popravki zakona, ki ureja izvrševanje proračunov (ZIPRS), s katerimi je vlada, kot meni SDS, razširila možnosti uporabe rezerv za predvidene stroške. Kljub burnim razpravam so zakon potrdili.
T. B.