Ko je Slovenija v letošnjem letu postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), smo se lahko naposlušali, da je bil to pomemben korak za slovensko znanost in tehnologijo in da se je pričela s tem uresničevati nacionalna vizija: “Slovenija, majhna na Zemlji, velika v vesolju.” Na drugi strani seveda ne omenjajo tega, kako pomanjkljiva je udeležba naše države v drugih ključnih industrijskih pobudah, kot so denimo projekti IPCEI.
Gre za pomembne projekte skupnega evropskega interesa, ki lahko pomembno vlivajo na gospodarsko rast, delovna mesta, “zeleni” in digitalni prehod ter industrijsko in gospodarsko konkurenčnost Evropske unije. “IPCEI omogoča združevanje znanja, strokovnega znanja, finančnih virov in gospodarskih akterjev po vsej Uniji ter ustvarja pozitivne učinke prelivanja na celotno Unijo,” je mogoče med drugim prebrati na uradnih straneh Evropske unije.
Slovenija se je znašla na samem dnu
Mark Boris Andrijanič, nekdanji minister za digitalno preobrazbo, je na družbenem omrežju X delil zapis z naslovom Glavni v vesolju, zadnji v EU, v katerem je osvetlil graf, ki prikazuje vključenost držav članic EU v pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI). Ta graf, ki je objavljen tudi v članku medija Politico, prikazuje število odobrenih projektov IPCEI po posameznih državah članicah.
Glavni v vesolju, zadnji v EU.
Vir: Politico pic.twitter.com/BwuD7768Wa
— Mark Boris Andrijanič (@MBAndrijanic) January 30, 2025
Kot je razvidno z zgornjega grafa, se Francija, Italija in Nemčija po številu odobrenih projektov IPCEI uvrščajo v sam vrh držav EU. Slednjim po uspešnosti sledijo Poljska, Slovaška in Španija. Naša država Slovenija se je za razliko od vseh sosednjih držav znašla na samem dnu, kjer so še Litva, Latvija, Luksemburg, Ciper in Bolgarija.
Načrt za okrevanje in odpornost je naši državi omogočil vključitev v dva pomembna projekta skupnega evropskega interesa. Vključila se je namreč v enega s področja mikroelektronike (IPCEI ME/CT), katerega namen je razvoj naprednih tehnologij na področju mikroelektronike, in v enega s področja računalništva v oblaku in na robu (IPCEI CIS), kot je razvidno iz podatkov na strani gospodarskega ministrstva. Tri slovenska podjetja so se lani vključila v projekt “naslednje generacije infrastrukture in storitev v oblaku IPCEI CIS”, katerega namen je po navedbah Forbes Slovenija predvsem ta, da “se razvije lastna platforma za shranjevanje podatkov in storitev v oblaku, ki bo temeljila na tehnologiji veriženja blokov (blockchain)”. V projektu sicer sodeluje več kot 100 podjetij iz 12 držav EU. Lani so napovedali, da se bomo v okviru evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 vključili v evropski projekt na področju baterijskih tehnologij (IPCEI EUBatIn), pripravljali pa naj bi tudi pridružitev “k projektu na področju zdravja (IPCEI TECH4CURE) in na področju vodika (IPCEI Hydrogen)”.
Kljub uspehu, ki se kaže v tem, da smo se s članstvom v Evropski vesoljski agenciji uspeli dokopati do vključevanja v vesoljske projekte, pa vendarle ni zanemarljivo, da Slovenija močno zaostaja za drugimi državami članicami EU, ko gre za projekte IPCEI. Nedvomno bi morala biti v interesu Slovenije okrepitev prizadevanja za vključevanje v projekte strateškega pomena, s čimer bi izkoristila finančne mehanizme EU, ki so na razpolago državam članicam EU, saj bi to izboljšalo konkurenčnost in razvoj države.
Ž. N.