Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki naj bi močno izboljšal boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, je bil potrjen na vladi. Ta med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok. “Skok vsekakor potrebujemo. Že zato, ker je bil dosedanji sistem zelo slab in je Slovenijo pripeljal med največje kršiteljice pravice do sojenja v razumnem roku, ravno v zadevah organiziranega kriminala, korupcije, pranja denarja,” med drugim izpostavlja nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
V konkretnem primeru gre za “obsežno reformo specializiranih organov za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki združuje preiskavo, tožilstvo in sojenje v enotno specializirano verigo z novim samostojnim Specializiranim sodiščem RS”, poroča portal Moja Dolenjska.
Iz predloga zakona izhaja, da glavni cilj predloga predstavlja, da se na zakonski ravni povežejo pristojnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS. “S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja drugih organov, med njimi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).”
Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj bdi nad pregonom najzahtevnejših oblik kriminala, bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. V predlogu zakona se po navedbah STA tudi na novo opredeljuje “njegov katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev”.
Predlog prinaša ustanovitev novega sodišča
Obeta se ustanovitev novega sodišča. Namesto sedanjih štirih specializiranih oddelkov na okrožnih sodiščih bo Slovenija dobila Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala, ki bo imelo sedež v Ljubljani. V skladu s predlogom bi NPU vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti Skoka. “Prav tako bi preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje Skoka.”
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je v pogovoru za Planet TV povedal, da je predlog drugačen, kot si ga je sam predstavljal. Ta zakon namreč ne rešuje problematike pod enim dežnikom organa za pregon korupcije, ampak z dvema institucijama – Specializiranim tožilstvom za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranim sodiščem RS, “pri čemer posega tudi v pristojnosti višjega sodišča, krajevno pristojnost pritožbenega sodišča in uvaja še nekatere druge spremembe. Tudi postopkovne, kot je denimo uporaba procesnega modela, ki se uporablja v zadevah Evropskega javnega tožilstva”.
Dosedanja ureditev je pravzaprav oteževala normalen ali hitrejši tek postopkov
Na vprašanje, ali je dobro, da enotno sodišče nadomesti štiri specializirane oddelke, je Zobec odgovoril, da je to dobro. “Dobro je karkoli, kar spreminja dosedanjo ureditev.” Po njegovih besedah je bila dosedanja ureditev narejena tako, da je pravzaprav oteževala normalen ali hitrejši tek postopkov. “Bili so specializirani sodniki, ki so sodili na kazenskih sodiščih. Tako imenovani X-vpisnik je bil to. Ti sodniki so prejemali plačo vrhovnega sodnika, in to ves čas, dokler so imeli vsaj eno zadevo v predalu, se pravi v reševanju po njihovem. To jih je destimuliralo. Bolj ko so vlekli, dlje časa so prejemali plačo vrhovnega sodnika,” je navedel in dodal, da je to botrovalo zaostankom in izraziti neuspešnosti v pregonu.
Specializirani sodniki so bili po besedah Zobca dodeljeni s strani predsednikov okrožnih sodišč, tam, kjer so bili ti specializirani oddelki. “Ljubljansko okrožno sodišče je znano po tem, da bivši predsednik ni spoštoval pravice do zakonitega sodnika. Tudi sodniki so bili na te oddelke dodeljeni na dokaj netransparenten način. Skratka, po volji predsednika okrožnega sodišča,” je pojasnil.
Nato je sledilo vprašanje, ali bo spremenjeno število tožilcev Specializiranega državnega tožilstva – z 10 bi se povečalo na 25 – prispevalo k večji učinkovitosti. “Verjetno bi bilo. Več tožilcev, domnevam, da več naredi. Zlasti če bi uveljavili še institucionalno odgovornost, kot je tu zaostrena, in to je verjetno dobra novica.” Skok bi lahko usmerjal tudi NPU, ki bi moral po njegovih navodilih izvajati določene preiskave. “Še več, po navodilih Specializiranega državnega tožilstva bi lahko tudi zadeve, ki sicer niso v pristojnosti NPU-ja, NPU obravnaval. Tako bi imelo tožilstvo tisto ključno vlogo, ki bi usmerjala celoten predkazenski postopek.”
Skok po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika vsekakor potrebujemo. “Že zato, ker je bil dosedanji sistem zelo slab in je Slovenijo pripeljal med največje kršiteljice pravice do sojenja v razumnem roku. Ravno v zadevah organiziranega kriminala, korupcije, pranja denarja.” V zvezi s KPK, ki ostaja v ločenem sistemu, Zobec meni, da bi bilo verjetno bolje, da bi bili pod isto streho. “Ker KPK je, hočeš nočeš, le nek obroben, minoren organ, brezzobi tiger, pravijo, bolj posvetovalen, svetovalen in prekrškovni, ki pa si včasih prilasti zelo močno politično pristojnost,” je navedel in spomnil, da je, ko je KPK vodil Klemenčič, zaradi tega celo odstopila vlada. “KPK se v slovenskih razmerah, kakršne so, zlorablja. Ta organ, mislim, da ni potreben. Tisto, kar potrebujemo, je močen, zanesljiv in verodostojen organ pregona. Upam, da to Skok prinaša,” je zaključil.
Ž. N.