Redna junijska seja se je pričela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom. Premier je odgovarjal na vprašanja v zvezi z nasiljem v šolah, ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, nedostopnostjo javnih storitev zaradi stavk in nadaljevanjem obnove po vremenskih ujmah.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je uvodoma opozorila na nespoštovanje rokov za odgovore na pisna poslanska vprašanja s strani vlade in ministrstev. Namesto, da bi odgovor prišel v 30-ih dneh, se namreč na odgovor čaka tudi leto dni.
Poslanec NSi Janez Žakelj je predsednika vlade povprašal glede nedostopnosti storitev javne uprave zaradi stavkovnega vala v javnem sektorju. Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril, da je vprašanje plač v javnem sektorju ne moremo rešiti čez noč. Po njegovih besedah so nazadnje celovita pogajanja potekala 6 let in se končala leta 2008. “Po tem se nobena vlada tega področja ni lotila celovito. Mi smo se”, je zatrdil. V zvezi s stavko na upravnih enotah in stavko Fidesa je izjavil, da se ne bo spuščal v to, katera stavka je upravičena in katera ne, katere zahteve so upravičene in katere niso.
“Ko smo z vsemi sindikati dorekli časovnico o plačni reformi, je notri en datum, ki je javen- 13. september. V dogovoru smo se zavezali, da pred 13. septembrom ne bomo vstopali v ločena pogajanja ali ločene dogovore z nobeno od teh skupin”, je povedal in dodal, da zato pogajanja potekajo skupaj s sindikati, ki se želijo teh udeleževati. Povedal je, da ni njihova zasluga, da ima uradnik s srednješolsko izobrazbo plačo pod minimalno, pohvalil pa se je, da je zasluga te vlade, da je minimalna plača v zadnjem obdobju zrasla. Kot je povedal, si želi, da nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju, po izpeljani reformi, ne bi mogel dobiti plače, ki je nižja od minimalne. Golob je vztrajal, kako naj bi se šele z njegovo vlado vzpostavil socialni dialog, ki ga prej naj ne bi bilo. V zvezi s tem mu je poslanec Žakelj povedal, da to nikakor ne drži in da pogajanja definitivno so bila v času vlade. “Ljudem je izgovorov dovolj”, je povedal premierju. Izgovore se po njegovih besedah posluša že dve leti. Ob tem pa je tudi spomnil na številne zamike in neizpolnjene roke pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je spomnila, da ustavno sodišče sporoča, da se ne spoštuje rokov, ki jih je postavilo ustavno sodišče za odpravo neustavnosti pri zakonu o sistemu plač in sodniških plačah./…/. Predsedniku vlade je poslanka zastavila vprašanje v zvezi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji, med drugim glede dviga plač sodnikom, zanimalo pa jo je tudi, koliko bo stala neizvršitev odločbe ustavnega sodišča. “Če ne živiš v realnem svetu in letiš v Dallas in križariš in tako naprej, je težko priti v državo, kjer ljudje še vedno imajo sanje o tem, da se izpolnijo vaše obljube./…/ Torej predsednik vlade, izpolnjujte sanje državljanov, izpolnjujte svoje obljube, potem boste lahko izpolnjevali tudi svoje sanje!”, je bila med drugim kritična.
Golob je povedal, da neizvršitev ne more stati nič. “To vam je seveda jasno”. Sodniki in tožilci ter njihova materialna neodvisnost so po besedah Goloba temelj vsake pravne države. “Vse od leta 2012 so sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju z ostalimi javnimi uslužbenci”, je izpostavil.
.@jelka_godec: Če ne živiš v realnem svetu in letiš v Dallas in križariš in tako naprej, je težko priti v državo, kjer ljudje še vedno imajo sanje o tem, da se izpolnijo vaše obljube./…/ Torej predsednik vlade, izpolnjujte sanje državljanov, izpolnjujte svoje obljube, potem… pic.twitter.com/gbyZDmrGQl
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 17, 2024
Ponovil je, da so zavezali, da bodo v pogajanjih, ki so v sklepni fazi, plačna razmerja skušali urediti vse naenkrat. “Proces bomo izpeljali do konca. Zavedamo se ustavne odločbe in jo bomo tudi izvršili”, je dal vedeti. Da nas bo neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča RS stala, je Godčeva povedala v poduk premierju. “Vi se hvalite, da ste dvignili minimalno plačo, pravzaprav ste vi ste naredili še večji razdor sistema znotraj javnih plač”.
Poslanka Iva Dimic iz NSi je zastavila vprašanje, kako se namerava premier učinkovito spopasti z nasiljem v šolah. Ob tem je spomnila na nedavno medvrstniško nasilje na osnovni šoli v občini Brežice. Problematika medvrstniškega nasilja po besedah Goloba narašča tako v Sloveniji kot po svetu. “Gre za izjemno kompleksen družbeni pojav. Pozivam vse institucije, tudi vladne in policijo, da se medvrstniškega nasilja lotijo z vso resnostjo”. Kot pravi, je prepričan, da bomo morali v spremembo zakonodaje in redefinirati vlogo staršev in delavcev v šolskem sistemu, slednje pa tudi opolnomočiti, da bodo lahko to vprašanje ustrezno naslovili.
“Hkrati prosim, da tega ne mešamo s problematiko romske manjšine. Ta del zahteva posebno obravnavo in ne mešanja z medvrstniškim nasiljem v šolah, čeprav včasih pride do prepleta. Samo če bomo problem reševali pri korenu, ga bomo lahko ustrezno naslovili”, je med drugim izpostavil Golob. Vprašanja romske manjšine po po njegovo zahtevajo posebno obravnavo. “Ni enostavnih rešitev,” je izpostavil in dodal, da bo potrebna priprava posebnega akcijskega načrta, kako se soočati s tem. Po njegovo je vprašanje tudi, ali je naša policija ustrezno organizirana in pripravljena na soočanje s fenomenom medvrstniškega nasilja. “Danes pa žal moram tudi sam deliti mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja,” je priznal Golob.
Poslanka Dimic je povprašala Goloba, če bo prevzel odgovornost, ker vlada v letu dni ni pripravila zakonodajnih rešitev, ta pa ji je odgovoril, da je potrebno najti učinkovit odgovor. “Učinkovit odgovor ni v tem, da se sprašujemo o politični odgovornosti, učinkovit odgovor je v tem, kako bomo naslovili vprašanje nasilja med vrstniki,” je povedal po navedbah STA.
Poslanec SD Damijan Zrim je premierja povprašal glede časovnih načrtov za zagotovitev nadomestnih domov, ker se je v preteklosti podalo zagotovila, da prizadeti v poplavah ne bodo pozabljeni in bodo v najkrajšem možnem času deležni ustrezne pomoči. Golob je izpostavil, da so katastrofalne poplave prizadele zelo velik del države naenkrat. “Odziv nanje je bil odločen in hiter, vendar posledic žal ne bomo mogli odpraviti v rokih, v katerih bi si želeli”, je pristavil premier.
Do junija letos so bili po besedah Goloba zaključeni vsi interventni posegi na vodni in cestni infrastrukturi. “To je bila prva prioriteta. Da preprečimo, da se taka katastrofa ponovi. Vzporedno s tem so potekale aktivnosti, ki so bile usmerjene tako v pomoč gospodarstvu kot gospodinjstvom”, je izpostavil in dodal, da je preko 10 tisoč slovenskih gospodinjstev preko treh različnih mehanizmov prišlo do finančne pomoči.
Ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev je označil za uspešne. Od EU bomo namreč po njegovo prejeli več denarnih sredstev, kot je bilo načrtovano. “Govorim o nepovratnih sredstvih iz sklada za solidarnost”, je izpostavil. Tako naj bi se nam namesto 400 milijonov evrov obetalo 428 milijonov evrov.
Aktivnosti za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom je označil za uspešne in dodal, da je na koncu na seznamu za odstranitev in nadomestno oziroma nadomestitveno gradnjo ostalo 343 objektov. Izpostavil je, da čeprav stroka vztraja, da na določenem območju življenje ni več varno, nekateri lastniki še vedno vztrajajo, da se ne bodo selili. “Tudi jaz bi si želel, da bi bili postopki, kako bi prišli do novih streh nad glavo, hitrejši.”
Več sledi…