Ruski predsednik Vladimir Putin je s svojo retoriko dal jasno vedeti, da misli resno. Ko je ruska vojska v četrtek vstopila na ozemlje Ukrajine, je Putin dejal, da bo “posebna vojaška operacija” namenjena “denacifikaciji” njene suverene sosede. “Njen cilj je zaščititi ljudi, ki so bili podvrženi ustrahovanju in genocidu /…/ zadnjih osem let. In zato si bomo prizadevali za demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine,” je dejal Putin med nagovorom na državni televiziji. Podobno retoriko smo zaznali tudi pri Robertu Golobu, ko je zagrozil: “Čas je, da jih naženemo. To ni desničarska politika, to je fašizem.”
Javnost je z zanimanjem pričakovala prvi politični korak nekdanjega direktorja uprave Gen-I Roberta Goloba, podobno kot je čakala, kaj bo storil Vladimir Putin z Ukrajino. Putinovi politični nastopi so presenetljivi, vendar vedno nekoliko skrivnostni, nejasni. Napovedal je specialne vojaške operacije s ciljem denacifikacije in demilitarizacije Ukrajine.
Ko so ruske čete v četrtek začele napad na Ukrajino, je ruski predsednik Putin dejal, da bo “posebna vojaška operacija” namenjena “denacifikaciji” njene suverene sosede. “Njen cilj je zaščititi ljudi, ki so bili podvrženi ustrahovanju in genocidu /…/ zadnjih osem let. In za to si bomo prizadevali za demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine,” je dejal Putin med nagovorom na državni televiziji, pri čemer vsi vemo, da gre za cilj odstranitve nelojalne ukrajinske vlade, ki vodi avtonomno politiko. Ko zmanjka argumentov, je najlažje obsojati s preverjeno metodo, ki so jo uporabljali Lenin, Stalin, Tito, Hruščov, Brežnjev, danes pa njihovi nasledniki.
“Čas je, da jih naženemo”
Putin je v svojem govoru zavrgel mednarodno obsodbo in sankcije ter opozoril druge države, da bi vsak poskus vmešavanja privedel do “posledic, ki jih še niso videle”. Podobno retoriko smo lahko zaznali tudi pri Golobu, ko je javno oznanil svojo politično aktivacijo v Kinu Šiška. “Čas je, da jih naženemo. To ni desničarska politika, to je fašizem,” je namreč zagrozil, saj sam meni, da vladajoča politika ne predstavlja zrele desničarske politike v državi Zahodne Evrope.
Ker je Robert Golob vidno grozil tudi s pestjo ter jeznimi obraznimi grimasami, ne čudi, da je na družabnem omrežju Twitter zaokrožila primerjava Goloba s fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem in nacističnim diktatorjem Adolfom Hitlerjem. Glede na to, da je Golob na javni tribuni zagrozil, da bi nagnal vladajočo politiko, se poraja vprašanje, kakšno spremembo slovenske politične kulture si je zadal. Podobno kot Putin, ki se ne meni za življenja nedolžnih ljudi?
Bi Golob izgnal volivce, kot je Putin ljudi iz lastne države?
“Le kaj se nam obeta, če Golob zmaga na volitvah?” se zgroženo sprašuje javnost na Twitterju. Samo upamo lahko, da na oblast ne pride še en Putin, ki bo izgnal vse volivce SDS iz države, tako kot sedaj bežijo Ukrajinci. Koalicija ima veliko število podpornikov, Golob je v tem primeru grozil z izgonom sto tisoč volivk in volivcev, ki so leta 2018 namenili svoj glas strankam SDS, Nova Slovenija in Konkretno.
Preteklost in sedanjost zelo dobro prikazujeta, kako hude posledice lahko imajo grožnje, ki bi jih morali obsoditi. Zgodovina je namreč že pokazala, kako hude so lahko posledice, če se molči. Žalostno pa je, da tisti, ki v KUL-u vseskozi govorijo, kako naj bi si prizadevali za demokracijo, ne obsodijo takšnega načina komunikacije. S tem se namreč normalizira način komunikacije, ki mu ne bi smelo biti mesta v 21. stoletju.
Sara Kovač