Golobova, že dolgo napovedana “depolitizacija” javne RTVS, je po eni strani komična, po drugi pa srhljiva. Komična zato, ker gre za druščino vladajočih, ki se pretvarja, da oni v bistvu niso politiki, ampak zgolj “strokovnjaki” v politiki. Srhljiva pa zato, ker malce spominja na Putinovo “denacifikacijo”. Premier ustvarja vtis, da bo RTVS “odrešil” zunanjih pritiskov, v resnici pa bo le-te še stopnjeval preko uslužnih novinarjev in predstavnikov “civilne družbe” ter jih nagradil z dodatnimi “cekini” iz naših žepov.
Kot je že znano, je premier Robert Golob v začetku poletja (20. junija) na srečanju s predstavniki sindikatov javnega sektorja dejal, da bo prispevek za javno RTVS povišan, potem ko bo javni zavod “depolitiziran”. Ko je zasedel mesto predsednika vlade, je Golob zatrjeval, da je še pred poletjem nujno potrebno izpeljati tako zloglasno “depolitizacijo” kot tudi “urediti” financiranje javnega zavoda. Toda do 1. septembra temu še nismo bili priča. Zakonsko je sicer dopusten dvig do desetih odstotkov. Na javni RTVS so vlado sicer pozvali, da naj zadevo “uredi” nemudoma, saj naj bi bile razmere na področju financ že vrsto let neprijetne, poroča Siol.
Preberite še: [Javnomnenjska anketa] 54,8 odstotkov vprašanih želi, da bi bil RTV prispevek ali ukinjen ali neobvezen!
Golob je hkrati še dejal, da razume stisko zaposlenih, ta pa naj bi bila posledica ideološkega boja. V tem tednu pa se je ponovno oglasil šef istega sindikata KSJS Branimir Štrukelj. V svojem pismu za Državni zbor je pozval, da bi se preučilo vse možnosti za razrešitev članov programskega sveta RTVS, posledično pa zagotovilo “normalizacijo” situacije v javnem zavodu. Spomnimo, da je “neodvisni” sindikalist Štrukelj že večkrat brez uspeha kandidiral za poslanca/evroposlanca skrajne Levice, je bivši svak zadnjega partijskega šefa Milana Kučana in sodelavec zloglasnega strica iz ozadja ter turbokapitalista Boruta Jamnika v Modri zavarovalnici.
Spomnimo še, da gre za lažnega predstavnika delavskega ljudstva, ki je v resnici vrhunsko plačani pripadnik tranzicijske buržoazije, saj mesečno služi po več tisočakov. Pred časom smo poročali, da že leta velja za enega najbolje plačanih funkcionarjev v državi in za nepremičninskega mogotca. Govora je o preko 5.000 evrih mesečne plače. Na področje financiranja javnega servisa spada tudi RTV prispevek. Ta za fizične osebe trenutno znaša 12,75 evra na mesec. Po “etničnem počiščenju” vseh “nenaših” pa bi Golob utegnil še močneje udariti po naših žepih. Vlada to sicer lahko stori na osnovi utemeljenih ekonomskih razlogov, toda najpozneje do 1. septembra v tekočem letu za naslednje leto. Sindikati so na junijskem sestanku poudarili pomen takojšnje ureditve financiranja javnega zavoda.
Ob tem so premierja opomnili, da vse od leta 2018 RTVS od države ni prejela dodatnih finančnih sredstev, da bi lahko financirala višje plače. Posledica pa so sindikalisti navedli že izpeljana in načrtovana odpuščanja na javni RTVS. Mimogrede spomnimo na že tako enormne plače zaposlenih, o čemer smo poročali spomladi 2022. Skrbi tudi visoko število zaposlenih – to znaša preko 2000, v letu 2019 kar 2287 zaposlenih!! Za primerjavo: stalna sestava slovenske vojske šteje 6254 pripadnikov!! DZ je s koncem julija potrdil predlog novele zakona o javnem zavodu RTV. Namen vlade je na novo urediti vodenje javnega servisa, upravo in nadzor.
Tudi dosedanji programski in nadzorni svet bi nadomestil skupni svet RTVS s 17-imi člani. V stranki SDS so presodili, da to pomeni konec neodvisnosti javnega zavoda, zato so za vložili podpise, ki so potrebni za pričetek postopkov za razpis referenduma. Od 1. septembra dalje se bo zbiralo 40 tisoč podpisov, ki so potrebni za izvedbo referenduma o zakonodajnih spremembah RTV Slovenija. Obenem je predlagana tudi ukinitev obveze plačevanja naročnine RTVS. Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je že nekaj časa nazaj dejal, da je nujno potrebno urediti financiranje tega zavoda oziroma uskladiti prispevek z inflacijo.
Pričakujejo obilnejše javno financiranje!
Kot so še zapisali na RTVS, že vse od leta 2017 ustvarjeni prihodki ne zadostujejo za pokrivanje stroškov javnega servisa. Tudi finančni načrt za letošnje leto naj bi predvideval prenizka razpoložljiva sredstva. Najvišji porast stroškov pa je prav posledica rasti plač zaposlenih v zadnjih letih. Proračun pa bo po predvidevanjih letos še dodatno bremenila rast cen energentov zaradi svetovne krize na tem področju. Navkljub prodaji naložb in premoženja z namenom višjih prihodkov, ob hitri rasti odhodkov in ustaljenem RTV prispevku, ukrepi ne zadostujejo, še poudarja vodstvo tega zavoda.
Domen Mezeg