Predsednik vlade je v zadnjem medijskem nastopu spregovoril o škodi, ki so jo za sabo pustila nedavna neurja, razmerah v zdravstvu ter dolgotrajni oskrbi, kjer se je izkazalo, da očitno ni seznanjen s tem, da zakonu v trenutni obliki nasprotujejo vsi ključni deležniki (poleg politične opozicije). Manjkala pa niti ni debata o nutrijah. Premierjeva partnerka je namreč s svojim nagovorom, ki ga je objavila na socialnih medijih, diskreditirala stroko, jo označila kot potencialno koruptivno, lovce pa posredno obtožila, da zaradi njih Slovenci ne živijo v mirni in pošteni deželi.
Predsednik vlade se od besed njegove partnerke, ki so požele javno zgražanje, ni ogradil. Ravno nasprotno, njeno javno delovanje, ki ga nekateri interpretirajo kot neformalni pritisk, je komentiral z naslednjimi besedami: “O tem, da bo delovala javno, je moja partnerka tudi povedala, kar je tudi najin dogovor. Ničesar se ne bova menila doma na kavču.”
A predsednik vlade vendarle meni isto, kot njegova partnerka. Kot sam pojasni, nasprotuje pogledom stroke in meni, da je potrebno najti boljšo rešitev. Te sicer ne pozna, ker kot sam prizna, ni strokovnjak za področje. Predsednik vlade je deloval proti stroki tudi v primeru odlova medvedov, ko je “stopil na prste” lastnemu ministru Brežanu.
PV: “Proračun je tudi treba napolniti”
Sledilo je vprašanje, zakaj se sredstev za dolgotrajno oskrbo ni poiskalo v proračunu, temveč se je ponovno dodatno obdavčilo delovno prebivalstvo. Kot je izpostavil novinar, je vlada sledila predlogu stranke Levica, sprejemu zakona v trenutni obliki pa so nasprotovale stanovske organizacije in opozicija v državnem zboru. Predsednik vlade je odgovoril, da zaenkrat še ni nihče obdavčen in da bodo v naslednjih dveh letih iskali druge rešitve, da pa je “proračun tudi treba napolniti.”
Predsednik vlade ni seznanjen s stališči ključnih deležnikov?
Novinar je predsednika vlade ponovno izzval, in sicer da so zakonu nasprotovale domala vse družbene skupine: “Nisem še videl, da bi predlogu o enem zakonu nasprotovali delodajalci, sindikati, centri za socialno delo, ki naj bi to izvajali, pa potem skupnost socialnih zavodov, upokojenci, vsi so proti sprejemu tega zakona, vi pa pravite, da ga bomo prejeli”.
Današnja oddaja 24ur Zvečer je vredna ogleda.
Slak dobro opravil in postavil kar nekaj pravih vprašanj. #respect pic.twitter.com/8rdOUJeV6Y— Edvard Kadič (@EdvardKadic) July 26, 2023
Predsednik vlade je nato dejal, da je prepričan, da seznam, ki ga je novinar navedel, ni pravilen. “Seznam, ki ste ga navedli, je mogoče tudi meni malo nenavaden, po mojih informacijah, seveda, po mojih… […] Po mojih informacijah to seveda ne drži.” Predsednika vlade je nato novinar spomnil, da so bila stališča naštetih medijsko temeljito obdelana.
Golobova nezaupnica samemu sebi
Spomnimo, Danijel Bešič Loredan, nekdanji zdravstveni minister, je užival podporo predsednika vlade in predsednice državnega zbora ter podpredsednice Gibanja Svoboda Urške Klakočar Zupančič. Odstopna izjava, ki jo je moral podpisati Bešič Loredan, se je tako v javnosti interpretirala tudi kot premierjeva nezaupnica samemu sebi.
Golob se je odgovoru na vprašanje izognil, rekoč, da je zdravstvena reforma osredja reforma te vlade in da je “pravilno, da stojiš za svojimi ljudmi”. Predsednik vlade je še navedel, da so se stališča med njima razlikovala. Očitno je to ugotovil po enem letu svoje vlade. O bodočem ministru ali ministrici za zdravje še ni hotel govoriti.
Sistemska sanacija škode ali sistemski privilegij?
Golob je napovedal sistemski zakon, ki bi ob neurjih in ostalih vremenskih neprilikah omogočal kritje nastale škode skozi mehanizme zakona in ne bi bilo več potrebno sprejemati interventne zakonodaje. “Jaz se bojim, da bodo ta neurja v bodoče stalnica, zato gremo v sistemsko spremembo. Ne bomo se vsako leto pustili prositi, ampak bomo stvar uredili enkrat za vedno,” je povedal predsednik vlade.
Voditelj oddaje je nato izzval predsednika vlade, saj bi sprejem tovrstnega sistemskega zakona lahko privilegiral kmete v primerjavi z ostalimi državljani, ki niso imeli zavarovanega premoženja, na kar je Golob odvrnil, da se iščejo sistemske rešitve tudi za ostale, ki bi med drugim omogočale hkratno sanacijo škode po toči in energetsko sanacijo.
Ž. K.