Slovenski BDP je zabeležil nov hud padec. Potem ko je Slovenija v prvem četrtletju (v času vlade Janeza Janše) zabeležila 9,7 odstotno rast, v drugem četrtletju, skoraj vzporedno z nastopom vlade Roberta Goloba pa 8,3 odstotno, je tretje četrtletje postreglo z drastičnim upadom. Zabeležili smo le še 3,4 odstotno gospodarsko rast. Padec gospodarske rasti neposredno sovpada z nastopom vlade Roberta Goloba. V Banki Slovenije so sicer padec gospodarske rasti pripisali močnem upadu potrošnje v gospodinjstvih.
Nekateri kazalniki še vedno ostajajo odlični. Zgodovinsko visoka zaposlenost, ki jo je s propulzivnimi politikami ustvarila vlada Janeza Janše, še kar vztraja, izrazito visoko pa je tudi število prostih delovnih mest. Trenutno je zaposlenih 1.082.000 oseb, največ novih zaposlitev je v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Pozitivni dejavniki, ki so vplivali na BDP, so bili potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in izmenjava storitev s tujino. “K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 odstotka, njihov uvoz pa za 8,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v prejšnjih petih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne točke,” so pojasnili v Statističnemu uradu.
V večini preostalih gospodarskih branž je bilo zaznati umirjanje aktivnosti, ponekod pa se je že zgodil upad. Takšni primeri so kmetijstvo, poslovanje z nepremičninami, upravne storitve, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo.
Po podatkih SURS se je gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju močno umirila, k čemur je bistveno prispevala umiritev potrošnje gospodinjstev. V zadnjem letošnjem četrtletju v Banki Slovenije pričakujemo nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti. https://t.co/UKbX6xH7lS
— Banka Slovenije (@BankaSlovenije) November 15, 2022
Nizko zaupanje potrošnikov
Banka Slovenija je v komentarju negativnih gospodarskih gibanj zapisala, da je ob izrazito visoki inflaciji, ki je presegla 11 odstotkov, zaupanje potrošnikov vse nižje, saj ti kažejo vse manjše zanimanje za večje nakupe. Potrošnja kljub temu vztraja na precej višji ravni v primerjavi s tisto, ki jo je bilo moč izmeriti pred epidemijo.
Mednarodno dogajanje najbolj udarilo predelovalne dejavnosti
Negotovost v mednarodnem okolju, ki jo poganja predvsem vojna v Ukrajini, katere efekt je bila draginja na področju energentov, je imela velik vpliv na naraščajoče stroške proizvodnje in tudi zmanjšanje novih naročil. Četrtletna rast prozivodnje je pri tem ostala pozitivna, a le za mišjo dlako, 0,3 odstotke. Najbolj prizadete so bila podjetja v lesnopredelovalni, živilski, kemični, papirni in kovinski industriji.
Podjetja z visokotehnološko dejavnostjo, predvsem farmacija, ohranjajo visoko rast izvoza. Prav tako se je pospešila rast dodane vrednosti v gradbeništvu, in sicer na 10,4 odstotka.
Gal Kovač