Slovensko gospodarstvo pod Golobovo vlado še naprej tone. Vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvem letošnjem polletju 2,9 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, poroča STA. Skupni prihodek od prodaje v industriji se je znižal za odstotek, vrednost zalog v industrijski proizvodnji pa se je zvišala za 1,4 odstotka. Vrednost industrijske proizvodnje se je v medletni primerjavi znižala tudi junija. SURS prav tako poroča, da sta se števili prostih in zasedenih delovnih mest v drugem četrtletju zmanjšali. Prostih je bilo manj peto četrtletje zapored, zasedenih pa drugo trimesečje zapovrstjo. Prostih je bilo 2,4 odstotka vseh delovnih mest oz. desetinko odstotne točke manj kot četrtletje prej in 0,4 odstotne točke manj v lanskem drugem četrtletju. Nadaljuje se torej trend gospodarske odrasti, ki traja že kar nekaj mesecev.
V prvem polletju je vrednost industrijske proizvodnje upadla v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 24,1 odstotka) ter v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotka), medtem ko se je v rudarstvu zvišala za 14,3 odstotka, je danes objavil Statistični urad RS (Surs).
V drugem četrtletju je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej. Povpraševanje po novi delovni sili se je spustilo pod 20.000 prvič po prvem četrtletju 2021, ko je bilo prostih nekaj več kot 16.300 delovnih mest.
Tudi v medletni primerjavi je povpraševanje po novi delovni sili upadlo, saj je bilo prostih delovnih mest za 14,3 odstotka manj. Njihovo število se je zmanjšalo v 13 področjih dejavnosti in povečalo v petih. Največji medletni upad so zaznali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo. Prav tako se je znižala stopnja prostih delovnih mest.
Tudi na evropskem nivoju Slovenija bolnik
Poročali smo že, da je slovenski padec industrijske proizvodnje tudi na evropski ravni primerljivo najvišji. Industrijska proizvodnja se je v evrskem območju maja na mesečni ravni zmanjšala za 0,6 odstotka, v EU za 0,8 odstotka, v Sloveniji pa je upadla za 7,3 odstotka, kar je največ med članicami unije.
Industrijska proizvodnja v evrskem območju se je sicer decembra 2023 v primerjavi z novembrom 2023 povečala, kot navaja Eurostat. Države članice se večinoma veselijo zvišanja, največje znižanje pa Eurostat beleži pri Sloveniji, Hrvaški in Finski, pri čemer Slovenija odstopa s 7,4 odstotnega znižanja. To je skoraj dvakrat večje znižanje kot na Hrvaškem in skoraj trikrat večje kot na Finskem.
To pa niso edine slabe novice. Že od konca leta 2022 se vrstijo podatki o padcu industrijske proizvodnje ter padcu uvoza in izvoza. Pred časom smo poročali, da je Eurostat Sloveniji zameril celo največji padec obsega storitev v Evropski uniji.
Vladna vojna gospodarstvu pustila posledice
Stranke, ki so po volitvah sestavile koalicijo, so že pred volitvami napovedale vojno gospodarstvu. Napovedale so nižje plače, višje davke, več regulacije in zapravljanje javnega denarja za distopično zeleno agendo.
Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo, ki jo je uvedla vlada Janeza Janše, in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, češ da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi v primerjavi z drugimi državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo.
Tu se dodatna obremenitev plač še ni ustavila – vlada je neto plačo obremenila še s 35 evri “ukinjenega” dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dodatnim prispevkom za dolgotrajno oskrbo (1 odstotek za zaposlene, 2 odstotka za “espeje”), hkrati pa obljublja še obdavčitev regresa, prevoza na delo, socialnih prispevkov in nagrad za uspešnost. Prihaja pa še dodatna obremenitev iz naslova dolgotrajne oskrbe.
Padec tudi na lestvici dolgotrajne oskrbe
Še en kazalec, ki opozarja na vojno slovenske vlade z gospodarstvom, je padec Slovenije na indeksu ekonomske svobode, ki jo je izvedla oziroma jo vsako leto izvaja ameriška fundacija Heritage Foundation. Na omenjenem indeksu smo v enem letu (2023) padli za pet mest. Na lestvici inovativnosti nazadujemo, na lestvici inflacije smo na zadnjih mestih. Podobno velja na lestvici konkurenčnosti naše države.
Stranki Levica je torej uspešno implementirala svojo politiko gospodarske odrasti. Odrast je tukaj, prav tako pa nižanje standarda državljanov.
M. I.