Vlada Roberta Goloba je izumila nov mehanizem za redistribucijo davkoplačevalskega denarja. Tokrat bodo sponzorirali vadbene programe za doslej neaktivno populacijo. Program bo slovenski proračun stal 1,6 milijona evrov.
Da ne bo pomote – športno udejstvovanje skupaj z zdravo prehrano izboljšuje kakovost življenja. Ta efekt je še posebej opazen pri populaciji starejših, kjer se razlike med športno aktivnimi in neaktivni osebami pokažejo najbolj izrazito.
“S projektom Zmigaj se do vadbe bo vzpostavljena široka mreža izvajalcev kvalitetnih, strokovno vodenih športno-rekreativnih in preventivnih programov za krepitev zdravja in aktiviranja odraslih na lokalni ravni, ki bodo namenjeni telesno nedejavni populaciji odraslih oseb (posameznikom, ki niso telesno dejavni skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije). Omogočena jim bo brezplačna vključenost v izbrani program športno-rekreativne vadbe,” so zapisali na vladni spletni strani.
Celotna vrednost projekta je 4,4 milijona evrov. Iz državnega proračuna se bo za projekt namenilo 1,6 milijona evrov, Evropski socialni sklad plus pa bo prispeval približno 2,8 milijona evrov.
Fizično aktivni bodo sponzorirali fizično neaktivne
Preprosto povedano, vlada Roberta Goloba bo tistim, ki se doslej niso rekreirali, plačevala mesečne karte za vadbo. Račun bo izstavila vsem davkoplačevalcem. Tako tistim, ki skrbijo za gibalno aktivnost, kot tistim, ki ne. Zadnji projekt socialistično usmerjene vlade Roberta Goloba v praksi ustvarja mehanizem redistribucije denarja v času, ko nas pristojne institucije, kot sta denimo Fiskalni svet in OECD, pozivajo k fiskalni vzdržnosti.
Fiskalni svet je v zadnji Mesečni informaciji izpostavil prekomerno načrtovanje porabe, mestoma netransparenten proračun, vlado pa poziva k bolj odgovornemu načrtovanju proračuna. Včeraj je bilo na Brdu pri Kranju predstavljeno poročilo OECD za Slovenijo, kjer so kot enega ključnih izzivov navedli prav fiskalno vzdržnost. Slovenija bi morala v času visokih prihodkov, ki jih kljub naraščajočim obremenitvam še vedno ustvarja gospodarstvo, ustvarjati proračunsko rezervo, ki bi jo lahko potrošili v kriznih razmerah. Bolj zmeren proračun bi zmanjšal tudi inflacijske pritiske.
Ž. K.