Danes se bo prvič sestala preiskovalna komisija DZ o odvzemih mladoletnih oseb oziroma o t. i. ukradenih otrocih, do česar naj bi v porodnišnicah na območju Slovenije prihajalo med letoma 1965 in 1991. Seja bo delno zaprta, dogovorili se bodo o njenem delu, vodila pa jo bo Alenka Jeraj iz SDS. Društvo Izgubljeni otroci Slovenije že dlje časa vztraja pri zahtevi, da se zadeva razišče, a očitno to nekomu ni bilo v interesu.
Zahtevo za odreditev preiskave sta vložili opozicijski SDS in NSi, podprli pa so jo tudi v koalicijski SD. V Svobodi in Levici so odreditvi preiskave nasprotovali.
Omenjeno društvo v Sloveniji trenutno zastopa okrog 80 mamic, ki so jim bili otroci “ukradeni” ob rojstvu. Gre za domnevno sistemsko zadevo, ki se je dogajala na območju nekdanje Jugoslavije, takšnih zgodb na območju nekdanje Jugoslavije pa naj bi bilo več kot 200 tisoč. Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oz. naj bi vsebovala vrsto nedoslednosti, je ob predstavitvi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave na seji DZ konec maja dejal Andrej Hoivik iz SDS, poroča STA.
Simona Šeremet Kalanj iz društva se je pred časom povezala tudi s predsednikom srbskega Društva za resnico in pravico o otrocih in članom srbske vladne komisije Radišo Pavlović. Ta je na zadnji seji izpostavil potrebo po tesnejšem sodelovanju na ravni držav. Srbija je pri tem naredila korak naprej, sprejela zakon in ustanovila vladno komisijo, ki se ukvarja z omenjeno problematiko. Pavlović je izpostavil, da še “danes mnogi nasprotujejo, da se resnici pride do dna, saj so bili odgovorni vpleteni v domnevne kraje otrok”.
Da obstaja upravičen sum, da so tisti, ki želijo krajo prikriti oziroma pri preiskavi ne želijo sodelovati, tisti, ki so pri tem sodelovali, je v preteklosti opozorila tudi Šeremet Kalanj, ki je Jerajevi pred meseci predložila vse dokumente.
Parlamentarna preiskava naj bi ugotovila, ali so nosilci javnih funkcij ali funkcij javnega sektorja morda kakor koli vplivali na omenjena dejanja. Prav tako naj bi ugotovila, čigavi interesi so pripeljali do tega, da naj bi prišlo do kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe. Ugotovili naj bi še povezave med posameznimi nosilci javnih funkcij in njihovo morebitno vpletenost v omenjene primere, pa tudi, ali in zakaj naj bi ti dopustili tovrstne primere in v čigavem interesu, je povedal Hoivik.
Slovenijo trenutno zastopa okrog 80 mamic. Toliko primerov policija ne obravnava, saj, kot pravi gostja, se ji ni zdelo vredno, da jim te primere preda. Prej omenjeni Pavlovič je o številu pogrešanih naredil analizo, primerov na območju nekdanje Jugoslavije naj bi bilo več kot 200 tisoč. Prioriteta društva je najti čim več posvojenih otrok, kar pa je izredno težka naloga, saj posvojeni v večji meri niti ne vedo, da so posvojeni.
A. H.