Ko so vladajoči razveljavljali reformo dohodninske lestvice, ki jo je uvedla Janševa vlada, so dejali, da so v to prisiljeni zaradi vzdržnosti javnih financ. Čeprav je nova dohodninska lestvica vsem Slovencem višala plače, so trdili, da si ne morejo privoščiti 800-milijonske luknje v proračunu, ki bi jo – zaradi nižjih prihodkov iz naslova obdavčitve plač – povzročila nova dohodnina. Na koncu so sami zapravili veliko več. Le da so bili končni prejemniki zgolj zaposleni v javnem sektorju (in NVO-ji), ne pa vsi slovenski delavci.
Plačna reforma javnega sektorja je povzročila pravo bonanzo fiskalnih odhodkov. Po podatkih statističnega urada je povprečna bruto plača v Sloveniji oktobra dosegla 2.572 evrov, kar pomeni 7,7-odstotno nominalno rast glede na leto prej. Podrobnejši pregled razkrije izrazite razlike med sektorji: plače v zasebnem sektorju so se medletno zvišale za približno 5,2 odstotka, medtem ko so se plače v javnem sektorju povečale kar za 12,1 odstotka. Takšno odstopanje je predvsem posledica plačne reforme v javnem sektorju, ki jo je uvedla vlada Roberta Goloba. Ta predvideva več zaporednih dvigov plač, razporejenih v več letih – do leta 2028.
Masa plač v javnem sektorju kar za 40 % višja
Po ocenah ekonomistov in izračunih, o katerih so poročali tudi pri Financah, naj bi bila skupna masa plač v javnem sektorju do leta 2026 za skoraj 40 odstotkov višja kot pred menjavo oblasti. To v absolutnem znesku pomeni skoraj dve milijardi evrov dodatnih letnih izdatkov.
Leve koalicijske stranke so torej vsem Slovencem znižale plačo, ker so trdile, da bi 800 milijonov evrov letnega izpada prihodkov lahko resno ogrozilo stabilnost javnih financ.
Niso želeli davčnih razbremenitev zaradi vzdržnosti javnih financ, nato pa so finance veliko bolj obremenili sami
Gre torej za veliko hinavščino in nekonsistentnost fiskalne politike, saj so na koncu za nov plačni dogovor v javnem sektorju porabili več milijard evrov. Po eni strani so bile davčne razbremenitve označene kot preveliko tveganje za proračun, po drugi strani pa aktualni ukrepi na odhodkovni strani – predvsem pri plačah v javnem sektorju – pomenijo bistveno večje finančne obremenitve.
Kot je na enem od javnih soočenj poudaril finančni minister Klemen Boštjančič, “pri nižjih davkih je ključno vprašanje, kje in kako izpad nadomestiti”. Po poročanju medijev pa se podobno temeljita razprava o financiranju dolgoročnih učinkov rasti mase plač v javnem sektorju pojavlja precej redkeje oziroma se sploh ne. Nova plačna reforma bo namreč do leta 2028 proračun stala več milijard evrov (letno okoli 2.000.000.000 evrov), vlada pa se ne ukvarja z vprašanjem, kako nadomestiti manko, tako kot se je takrat, ko je razveljavila dohodninsko lestvico – potezo, za katero danes celo Matjaž Han priznava, da je bila napaka.
Vlada nam je torej leta 2022 prodajala pravljico, da ne smemo imeti višjih plač zaradi Golobove mantre “zakaj bi imeli več denarja, če ga bomo zapravljali za neumnosti”. Nato pa je javnemu sektorju razdelila dvakrat več denarja, kot bi ga stala dohodninska reforma, in ga s tem podkupila pred prejšnjimi volitvami. S tem je ustvarila dve kasti državljanov: tiste, ki se za borno plačo garajo v zasebnem sektorju, ter tiste, ki delajo v javnem sektorju in katerim se brez povečevanja dodane vrednosti plače vsako leto zvišujejo. Te so novembra 2025 znašale že 600 evrov več kot v zasebnem sektorju.
Spomnimo, vlada Janeza Janše je leta 2022 sprejela reformo, ki je postopno zniževala dohodnino (kar pomeni, da bi ljudje prejeli več neto plače). Po njej je bilo načrtovano, da se splošna olajšava do 2025 dvigne na 7.500 €, vendar je bil ta načrt v času vlade Roberta Goloba preklican. Posledično se je efektivna dohodninska stopnja zvišala, kar pomeni: več davka = manj neto plače, na kar dandanes opozarjajo gospodarstveniki tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Ta debata je postala osrednja tema, predvsem zaradi razprav o božičnici, ki jo trenutna vlada tako želi vpeljati in na nek način vsiliti med gospodarstvenike. Vlada Roberta Goloba je torej del teh pozitivnih sprememb, ki jih je uvedla Janševa vlada, razveljavila oziroma zamrznila, kar je posledično pomenilo, da sedaj prejmejo ljudje manj neto plače, kot bi jo sicer – če bi trenutna vlada pustila v veljavi prejšnjo reformo. Zakaj se je vlada Roberta Goloba odločila za tak manever?
Leta 2023 se splošna olajšava ni več samodejno povečevala, kot je bilo sprva načrtovano. Posledično se je efektivna neto plača znižala. Poleg tega so se pri višjih dohodkih nekatere olajšave zmanjšale, zato so posamezniki z boljšimi plačami občutili večji davek. Delodajalci so se soočili z višjimi stroški (prispevki, energija, minimalna plača, inflacija), zato se marsikje ni sorazmerno zvišala bruto plača – povečal se je samo strošek dela. Z drugimi besedami: delavec ni prejel višje neto plače, čeprav delodajalec plačuje več. Če bi veljala Janševa reforma, bi kljub inflaciji ljudje občutili povečanje neto plač. Velja namreč, da ko plača zraste za 5 %, a inflacija znaša 8 %, imaš dejansko manj, ne več.
Neto plače so v zadnjih letih padle tudi zaradi kombinacije realne inflacije, višjih davčnih obremenitev, konca davčnih olajšav in učinka administrativnih sprememb, ki jih je uvedla trenutna vlada. Gre torej za počasno erozijo kupne moči, k čemur je močno prispevala trenutna vlada.
I. K.