Slovenski minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan se je pridružil pozivu Evropski komisiji, naj zagotovi ohranitev zaščite volka. Pravi, da resolucija Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zveri v Evropi, sprejeta novembra lani, daje možnost za zmanjšanje zaščite te zveri. A s tem minister Brežan očitno preizkuša potrpljenje prebivalcev podeželja, ki jim volkovi in medvedi na dnevni ravni napadajo drobnico. Ob tem je evropski poslanec Franc Bogovič že pozival in dejal, da je veliko pozivov k znižanju statusa zaščite volka v EU, potreba po aktivnejšemu upravljanju populacije velikih zveri in večjemu razumevanju stisk kmetov, ki se s tovrstnimi napadi soočajo vsakodnevno.
Resolucija, sprejeta 24. novembra lani, med drugim navaja, da so evropska zakonodaja ter mednarodne konvencije in organizacije prispevale k povečanju populacije velikih zveri in izboljšanju njihovega statusa v več delih Evrope ter izpostavlja konflikt interesa med ohranjanjem narave in živinorejo, do katerega večinoma prihaja tam, kjer se povečuje prisotnost velikih zveri in kjer je premalo preventivnih ukrepov. Poudarja tudi pomembno vlogo EU in njenih članic pri vzpostavljanju finančnih instrumentov za izboljšanje sobivanja velikih zveri in človeka.
Populacija vokov se je povečala iz 20 na 130
Franc Bogovič je v razpravi novembra lani, ko so sprejeli resolucijo, poudaril, da evropska Direktiva o habitatih iz leta 1992 na primeru velikih zveri deluje odlično, saj se je populacija teh zveri, ki je že bila povsem ogrožena, tako povečala, da sedaj nasprotno predstavlja grožnjo ostalim živalskim vrstam v naravi. Poudaril je, da se je v Sloveniji populacija medvedov v zadnjih desetih letih povečala za trikrat, od okrog 300–400 na 1000–1200, medtem ko se je populacija volkov povečala iz 20–30 v letu 2012 na okrog 130 danes.
Naraščanje populacije velikih zveri ogroža tradicionalni način kmetovanja
Zato je bilo treba nujno ukrepati in status zaščite, predvsem volka, na podlagi Direktive o habitatih in znanstvene ocene njihove populacije spremeniti in tako pomagati regulirati ravnovesje v naravi. Naraščanje populacije velikih zveri v EU namreč ogroža tradicionalen način kmetovanja v več evropskih državah, ne samo v gorskih regijah, kjer je paša pomemben del kmetijstva. Prav tako imajo velike zveri širši negativni učinek na podeželske skupnosti in turizem. Ukrepi za zaščito živine in čred, kot so ograje in psi čuvaji, so se izkazali za neučinkovite, zato je bil poziv k spremembi varstvenega statusa volkov nujen, je ob sprejetju resolucije lani dejal Bogovič.
Bržana bolj skrbijo volkovi kot slovenski kmetje?
“Kljub temu da je veliko navedenih dejstev pomembnih in je o njih treba razpravljati, pa ministri za okolje v času globalne krize biotske raznovrstnosti jasno zavračamo tendenco resolucije, da zmanjša pravni status zaščite volka,” so v pismu napisali ministri. Med drugim poudarjajo, da imajo velike zveri nenadomestljivo vlogo pri uravnavanju populacije divjadi in da je pri sobivanju z velikimi zvermi škoda pri živini neizogibna, da pa je več držav že sprejelo ustrezne ukrepe. “Uroš Brežan očitno preizkuša potrpljenje prebivalcev podeželja. Sam na njegovem mestu tega ne bi počel. Razen, če vlada meni, da ima premalo odprtih front,” pa je dejal Žan Mahnič.
Na poziv k ohranitvi zaščite volka, ki ga je dvanajst ministrov EU, med njimi je tudi Slovenija, naslovilo na Evropsko komisijo, z zaskrbljenostjo gledajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zvezi slovenske podeželske mladine, Sindikatu kmetov Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije. Menijo namreč, da je ta poziv za Slovenijo popolnoma nesprejemljiv.
Z volkovi je potrebno upravljati
Številčnost volka se je v celotni Evropi, pa tudi pri nas, zelo okrepila. V Evropi je ocenjena populacija 21 500 volkov, v Sloveniji pa okoli 120 volkov, ta številka pa že od leta 2010 dalje strmo narašča, poudarjajo pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. “Takšna številnost povzroča veliko težav rejcem živine po vsej Evropi in tudi pri nas, še posebno v hribovitem in gorskem svetu, kjer je varovanje zelo oteženo”, pojasnjujejo in dodajajo, da so nevladne organizacije na področju kmetijstva ostro nasprotovale širjenju volka v alpski prostor. Opozarjali so namreč na neslutene posledice, ki bi jih povzročila prisotnost volka v alpskem prostoru, tako na obdelanost oziroma popašenost planin, na opuščanje kmetovanja, rekreacijo in turizem, obdelanost krajine in podobno.
Vsi deležniki v Sloveniji (strokovna javnost, lovci, kmetje), razen nekaterih naravovarstvenikov, se po navedbah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije strinjajo, da je populacija volka v Sloveniji v ugodnem stanju, številčnost se neverjetno hitro povečuje, prav tako pa se ta širi tudi v prostoru. “Posledično se strinjajo, da je z volkom treba ustrezno upravljati. Menijo, da razlogov za strogo varovanje ni več in se pridružujejo tistim, ki si prizadevajo, da je treba volka iz priloge IV. premestiti v prilogo V. Direktive o habitatih,” poudarjajo in dodajajo, da bi to pomenilo, da volk ne bi bil strogo zavarovan, temveč bi se z njim upravljalo.
V nadaljevanju pri Kmetijsko gospodarski zbornici poudarjajo, da so evropski rejci, ki so se srečali v Lyonu, tisti, ki so zahtevali od pristojnih institucij, da se odstrani zavarovanje volka. O tem pa je imel razpravo tudi Evropski parlament, ki je izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, da se pospešeno pristopi k aktivnostim za reševanje problemov z zvermi. “To ni naključje, saj so na Švedskem, ki je tudi članica EU, razglasili določeno območje države kot območje brez volka, kjer želijo ohraniti tradicionalno rejo severnih jelenov. Podobne aktivnosti tečejo tudi v Avstriji za območje alpskega prostora”.
Nevladne kmetijske organizacije so po njihovih besedah začudene, da vzporedno potekata kar dva omenjena procesa; eden za odpravo zavarovanja volka, katerega pobudniki so kmetje in lovci, in na drugi strani aktivnosti okoljskih ministrov EU s pozivom evropski komisiji, da ohrani sedanje zavarovanje volka. “Zato zahtevajo, da se umakne podpora Slovenije pozivu Evropski komisiji k ohranitvi stroge zaščite volka, hkrati pa so predlagali sestanek z resornim ministrom Urošem Brežanom, na katerem bi podrobneje predstavili argumente za to zahtevo”, še navajajo.