“Eden prvih ukrepov nove vlade po predčasnih volitvah v Državni zbor RS bo ukinitev tega nesmiselnega birokratskega spačka. Tak način evidentiranja se ne bi obnesel niti v 19. stoletju, kjer so avtorji “štempljanja” po miselnosti tudi ostali,” je napovedal predsednik največje opozicijske stranke SDS in nekdanji večkratni premier Janez Janša v času, ko bodo morali delodajalci na podlagi novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti natančno evidentirati delovni čas svojih delavcev.
Delodajalec bo moral tako od ponedeljka dalje voditi evidenco za vse, “ki na kakršni koli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca”. Čas prihoda in odhoda z dela, izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom pa se ne bo beležil za vse. Funkcionarji, kot so poslanci, ministri, državni sekretarji, generalni sekretarji, sodniki, tožilci, pravobranilci, župani itd. so namreč opredeljeni kot izjema. Niso pa edini, saj nov način evidentiranja ne bo veljal tudi za visokošolske učitelje. To izjemo so uredili z dopolnitvijo zakona o visokem šolstvu.
Gospodarstvo in državljani so zgroženi
Ker izvajanje zakona v praksi delodajalcem prinaša nepotrebno birokratizacijo, ne čudi, da je gospodarstvo izjemno kritično. Kot poudarja izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, številni delodajalci niso pripravljeni na izvajanje zakona v praksi, še posebej tam, kjer delo delo poteka na terenu ali na več različnih lokacijah (denimo v gradbeništvu), in tam, kjer se pojavljajo težave pri samem usklajevanju odmorov (gostinstvo, turizem). Gorenšček je spremembo zakona označil kot povsem “nepotrebno birokratsko spremembo, s katero ministrstvo ne bo doseglo želenega učinka”. Meni namreč, da bi se moralo tiste, ki kršijo zakonodajo, “loviti z inšpekcijo na terenu, ne pa na način, da se s tem kaznuje vse”. Kot pravi, je marsikaj ostalo še odprto in nedorečeno, zato vse skupaj povzroča zmedo.
Sodeč po odzivih na družabnih omrežjih v smislu “Socializem v praksi … vsi enaki, ampak za naše imamo vedno izjeme.”; “Retro-fordizem na način stranke Levica”; “Vse, kar predlaga Levica, je adio pamet”, “Štempljajti se bodo morali spet samo delavci na normi, ki so itak najbolj točni”; “Obvezno štemplanje tudi v politiki, sodstvu in prosveti. Dovolj je te diskriminacije državljanov”; je mogoče razbrati, da se zdi ljudem zakon povsem zgrešen, ravno tako pa jim ni po volji, da so izjeme, saj se s tem kaže, kdo je v naši državi prvo- in kdo drugorazreden.
Debirokratizacija je bila ena od prioritet prejšnje vlade
To, da se Golobova vlada v letu 2023 ukvarja z dodatno birokratizacijo, je povsem skregano z vsako kmečko logiko. Da je tako, je bilo jasno prejšnji Janševi vladi, ki je svoj fokus usmerila v debirokratizacijo. V koalicijsko pogodbo je namreč prejšnja vlada zapisala, da bodo “predstavljali kakovostno, učinkovito in pošteno upravljanje z državo po načelu, da država in vse institucije javnega sektorja služijo kot servis državljanom in gospodarstvu in jim ne predstavljajo oviro”. Da bi Sloveniji omogočili hitrejši razvoj in večjo blaginjo, so se odločili za debirokratizacijo države.
Medtem ko Golobova vlada ustanavlja strateške svete, kot je denimo Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, je prejšnja Janševa med drugim ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, na čelu katerega se je znašel Ivan Simič, največji davčni strokovnjak pri nas. Omenjeni svet je poskrbel za oblikovanje celega kupa predlogov ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Da bi vlada dokazala, da z debirokratizacijo misli resno, je bil konec leta 2021 sprejet zakon o debirokratizaciji, ki je prinesel skrajšanje številnih birokratskih postopkov. Slednji je z namenom lajšanja dostopa do javnih storitev in ukinitve nekaterih administrativnih bremen posegel v več zakonov, razveljavil pa je tudi zakone in podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več. Zakon je med drugim določil tudi prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov. Uvedel se je uradni register, v katerem se je zbralo vsa uradna prečiščena besedila državnih predpisov, da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki, se je v zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva dodalo podatke o mobilni številki in elektronskem naslovu. Predvidelo se je tudi možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki je bil s strani posameznika posredovan pristojnemu organu. V zakonu o javnih uslužbencih se je omogočilo vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto, v zakonu o pravdnem postopku pa se je ukinilo overjanje natisnjenih izvodov odločb z e-podpisom.
Medtem ko je Janševa vlada delala korake v smeri debirokratizacije, je šla Golobova vlada kmalu po nastopu mandata v njeno bohotenje, ko je predlagala povečanje števila ministrstev. Čeprav so ljudi zavajali, da bo to prineslo učinkovitejše in nič dražje vodenje države, se je kaj kmalu izkazalo, da niti slučajno ni tako. Korak, kot je evidentiranje delovnega časa zaposlenih, priliva le še dodatno olje na ogenj k še večji birokratizaciji.
Ž. N.