“V okviru programa projektov, ki je trajal šest let in pol, stal pa je okoli 21 milijonov evrov, od česar je bilo 80 odstotkov evropskih sredstev, so med drugim povezali obsežne že obstoječe podatke in jih pretvorili v digitalno obliko. Na spletnem portalu Prostor je mogoče dostopati do vrste podatkov in storitev ter spremljati določene upravne postopke,” je v torek na novinarski konferenci, ki je potekala ob zaključni konferenci programa projektov v Ljubljani, povedal generalni direktor Gursa Tomaž Petek. Smo s tem en korak bližje na poti k nepremičninskemu davku?
Geodetska uprava RS (Gurs) je zaključila evropsko financiran program projektov eProstor, v okviru katerega je med drugim digitalizirala in povezala nepremičninske evidence ter omogočila elektronsko poslovanje na področju urejanja prostora in upravljanja nepremičnin, je v torek poročala STA. Gurs je vzpostavil nov informacijski sistem, v katerega je združil vseh šest obstoječih baz podatkov, med njimi zemljiški kataster, kataster stavb, register prostorskih enot in register naslovov, ter jih namestil v distribucijsko okolje državnega računalniškega oblaka.
Generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev je dejal, da je treba po zaključku programa rezultate tega nadgraditi, “da dobijo svojo veljavo”, med drugim nameravajo vzpostaviti horizontalno povezavo s področji voda, narave, okolja, da bodo lahko izvajali prostorske analize. Minister Uroš Brežan je na zaključni konferenci dejal, da se na ministrstvu zavedajo, da so vse strateške teme ministrstva medsebojno povezane preko lokacije. “Enostavno dostopni, kakovostni, digitalni in geolocirani podatki o lokaciji, prostoru ter o nepremičninah, vodah, okolju in naravi imajo vodilno vlogo v slovenski digitalni družbi. Za učinkovito upravljanje s prostorom in za kakovostno izvajanje zemljiške administracije smo pospešili in izboljšali procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami,” je, kot je objavilo ministrstvo, dejal Brežan.
Smo torej s prenovo informacijskega sistema en korak bližje na poti k nepremičninskemu davku?
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da se na uvedbi nepremičninskega zakona že dogajajo določeni premiki, izdelanih rešitev sicer še nimajo. Spremembe glede obdavčitve nepremičnin naj bi bile pripravljene v naslednjem letu, in sicer v okviru napovedane davčne reforme – te naj bi po načrtih začele veljati leta 2024. Na ministrstvu sicer tudi pravijo, da je o časovnici uvedbe novega sistema še prezgodaj govoriti, tudi zato, ker morajo biti vse predlagane rešitve najprej usklajene tako s strokovno kot tudi splošno javnostjo. “Za zagotovitev ustrezne pravne varnosti lastnikov nepremičnin ob uporabi posplošene vrednosti njihovih nepremičnin kot osnove za davek in za celovito ureditev novega sistema obdavčitve nepremičnin vzporedno potekajo aktivnosti, vezane tako na sistem množičnega vrednotenja nepremičnin kot tudi na sam davek na nepremičnine,” so še sporočili.
Golob napovedal, da nameravajo obdavčiti vse premoženje, ne le nepremičnin
Ministrstvo za finance je v času prejšnje vlade Marjana Šarca objavilo strokovne podlage za nov davek na nepremičnine, ki naj bi po takratnih napovedih stopil v veljavo leta 2020. Kasneje je ustavno sodišče ustavilo postopek sprejemanja zakona, predvsem zaradi problematike množičnega vrednotenja nepremičnin. Novi nepremičninski davek naj bi nadomestil tri obstoječe dajatve, in sicer NUSZ, davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Takrat so napovedovali, da naj bi bila osnova za izračun davka vrednost nepremičnine, ki bi jo Gurs izračunal v okviru množičnega vrednotenja nepremičnin – kar bo s prenovo informacijskega sistema sedaj toliko lažje. V vsakem primeru lahko pričakujemo bistveno višje stopnje obdavčitve, kot so veljale sedaj. Premier Robert Golob je sicer napovedal, da nameravajo obdavčiti vse premoženje, ne le nepremičnin.
Sara Kovač