Vlada je včeraj potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu, in sicer je sodno vejo oblasti uvrstila na novo plačno lestvico, sklenjeni dogovor pa določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnovne plače. Najnižja plača v sodstvu bo tako po novi plačni lestvici okoli 4400 bruto, kar pomeni okoli 50 odstotkov povišice. “Rušenje pravne države na Ustavnem sodišču, objemanje maziljenega z Đorđevićem in njegove serijske oprostitve, Gen-I kovčkanje trajno “pozabljeno” v predalu … Tak luksuz za prvorazredne stane. Davkoplačevalci častimo,” pa pravi politični komentator Mitja Iršič.
“Z zadovoljstvom ugotavljam, da je dogovor prepoznan in potrjen ter da smo tudi na vladi prepoznali pomen sodstva in neodvisnosti sodstva,” je v izjavi za medije v državnem zboru dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Spomnimo, da je Robert Golob januarja sodnikom kot strela z jasnega obljubil “srečen konec” in 600 evrov dodatka, a se je izkazalo, da ta obljuba ni bila skladna z ustavo. Sedaj pa so sodniki in tožilci od premierja zahtevali, kar jim je bilo obljubljeno, celo s “prikrito grožnjo”. To je nagrada tudi za zakon o RTV, za katerega se niti ne ve, ali je skladen z Ustavo RS.
Doseženi dogovor o ureditvi plačnega položaja sodnikov so seveda pozdravili tudi državni tožilci in na vrhovnem sodišču. Kot je poudarila vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij pri vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so zadovoljni z umestitvijo državnih tožilcev v plačni steber, kamor so uvrščeni funkcionarji. Zadovoljni so tudi s tem, da je vlada prepoznala nujnost določitve dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica.
“Ta dodatek je pomemben predvsem zato, ker opredeljuje izjemno strogost pri morebitnem opravljanju dodatnega dela v sodstvu. Pri nobenem drugem poklicu ta izjemnost ni tako strogo določena,” je dejala Mirjam Kline. Izrazila je tudi upanje, da se bo današnji dogovor prelil v plače sodnikov in tožilcev v začetku prihodnjega leta.
Odzval se je tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki pa je v izjavi za javnost izpostavil, da je z današnjim dogovorom dosegel enega od treh prednostnih ciljev, ki si jih je postavil ob nastopu predsedniške funkcije. Pravi, da je k sklenitvi dogovora pripomoglo to, da “je vladna stran razumela položaj, v katerem so se znašli slovenske sodnice in sodniki”. A prej kot to gre pri tem za neke vrste podkupovanja pravosodnega sistema. Tožilci namreč usmerjajo predkazenski postopek ravno proti Golobu – nekdanjemu predsedniku uprave Gen-I. Spomnimo namreč, da NPU vodi predkazenski postopek, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo v zadevi zoper Gen-I, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Sedaj bo postopek potekal še počasneje, dokumenti pa samevali v predalu.
Zlizanost politike in sodstva
Spomnimo tudi, da se je Zoran Janković dan pred oprostilno sodbo sestal z Đorđevićem, kar je nov dokaz zlizanosti politike in sodstva. Na nedavni nogometni tekmi sta se smehljala in prijateljsko rokovala, naslednji dan je bil Janković oproščen v zadevi Stožice, čez nekaj dni pa je Đorđević prejel veliko povišico.
Sara Kovač