Evropska komisija je v danes objavljeni poletni gospodarski napovedi znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos po novem pričakuje 4,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Za prihodnje leto je napoved nižja za 0,1 odstotne točke pri 3,5 odstotka. Rast v gospodarstvu se bo odrazila v rasti cen življenjskih potrebščin. Inflacija naj bi tako letos dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od pričakovanj v majski spomladanski napovedi. Da bi gospodarstvo lažje preživelo ohlajanje in krizo, napovedano v prihodnjih letih, to nujno potrebuje strukturne reforme.
Gre za prvo znižanje napovedi rasti slovenskega BDP kakšne domače ali tuje ustanove po daljšem času, pojasnila Bruslja pa so sicer podobna ocenam domačih ustanov. Slovenija je namreč lani s petodstotno realno rastjo BDP (5,4 odstotka po desezoniranih podatkih) zabeležila najvišjo gospodarsko rast po izbruhu zadnje finančne in gospodarske krize, v prvem letošnjem četrtletju pa se je dinamika rasti nekoliko umirila. Realno se je rast medletno umirila na 4,6 odstotka, po sezonsko prilagojenih podatkih pa je dosegla pet odstotkov.
Pri tem se je zmanjšal prispevek zunanje trgovine, saj je rast uvoza dohitela oz. celo nekoliko prehitela rast izvoza. Ta je nekoliko nižja zaradi malenkost nižjega zunanjega povpraševanja, medtem ko se domača poraba, tako zasebna potrošnja kot investicije, krepi, ugotavlja Evropska komisija. Gospodarsko razpoloženje se je v prvi polovici tega leta nekoliko poslabšalo, a ostaja na zelo visoki ravni, poudarjajo v Bruslju.
Pred resno krizo nas rešijo strukturne reforme
Omenjeno znižanje napovedi rasti slovenskega BDP za letos in prihodnje leto so na komisiji pospremili s pojasnilom, da bo zunanje povpraševanje v tem obdobju predvidoma raslo manj od predhodnih pričakovanj, a bodo slovenski izvozniki zaradi dobrega konkurenčnega položaja še vedno lahko izkoristili rast v evrskem območju, ki bo nekoliko nižja od prejšnjih ocen. A zaradi nadaljnje rasti domačega povpraševanja, ki ga bodo spodbujali rast zaposlovanja in plač ter ugodni pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva, bo v luči okrepljene rasti uvoza prispevek zunanje trgovine k rasti zelo verjetno negativen.
Podjetja bodo ob vse večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in dobrem finančnem položaju še naprej krepila investicije, zaradi izboljšanega koriščenja sredstev EU pa naj bi se okrepile tudi naložbe države.
C. Š., STA