V Sloveniji je danes težko najti pozitivni kazalnik razvoja. Med problematičnimi je tudi gradbeništvo, ki se po obsegu gradbenih del približuje ali pa je že na permanentnem dnu Evropske unije. Kot priznava sam premier Golob, razlogov za takšen upad ne razume in tudi posledično ne ve, kako bi ga popravil. Se pa zato v gradbeni panogi še kako veselijo nekateri maziljenci tranzicijske levice.
Obseg bruto domačega proizvoda je samo v prvem četrtletju upadel za več kot 0,7 odstotne točke. Zmanjšuje se obseg investicij v osnovna sredstva, k zmanjšanju obsega je največ prispeval gradbeni sektor, kjer so samo v prvem četrtletju zabeležili upad za devet odstotkov. Tudi prognoza je slaba. OECD je Sloveniji pred kratkim poslabšal napoved gospodarske rasti na vsega 1,6 odstotka.
Predsednik vlade si razlogov za upad investicij v gradbeništvo ne zna razložiti. To je priznal v zadnjem intervjuju na RTV v oddaji Politično. Bojda si tega tudi nihče drug ne zna razložiti, niti najbolj usposobljeni strokovnjaki v Sloveniji ne! “Zato pravim, danes se marsikdo sprašuje, ker nihče ne zna razložiti, zakaj bi se zgodil tak padec. Čez mesec in pol bomo pa to že vsi vedeli,” je povedal med nastopom na “depolitiziranem” mediju.
Pa srečno, Slovenija … 🙏🤞🐞😬 pic.twitter.com/eY06tp0EBs
— TineB (@_TineB_) June 4, 2025
Gradbeništvo hira, Škrabec hara
Ne hira pa celotno gradbeništvo. Nekaterim gradbincem, kot je denimo Škrabčev RIKO, gre še kako dobro. Nedavno je pridobil posel v višini 146 milijonov evrov za obnovo jeseniške železniške postaje. Za oddajo posla sta bila potrebna dva razpisa. Na prvem so oddali ponudbo za 170 milijonov, čemur je sledilo javno ogorčenje. Zmanjšana ponudba je bila posledica zmanjšanega obsega predvidenih del. Prvo javno naročilo leta 2023 je imelo sicer ocenjeno vrednost projekta na 81 milijonov evrov.
Škrabec sicer velja za enega najpremožnejših Slovencev, predvsem pa se ga kot člana propadlega Foruma 21 uvršča med maziljence tranzicijske levice.
Problemi gradbeništva in gospodarstva
Gradbeništvo ima sicer nekatere probleme, ki so značilni za stroko, kot tudi probleme, ki tarejo celotno gospodarstvo. Med specifične in morda benigne probleme lahko naštejemo pomanjkanje kadrov v celotni panogi, tako visokokvalificiranih kadrov kot nizkokvalificiranih kadrov, ki jih pridobivamo v tujini. Med specifične probleme gradbeništva uvrščamo monopole. Na javnih razpisih zmaguje omejeno število podjetij, kot nam zagotavljajo naši viri v panogi, gre za posledico načrtnega omejevanja manjših akterjev na trgu, ki jih večji akterji uspešno zadržujejo v podrejenem oz. podizvajalskem položaju.
V nekaterih primerih zmagovalci razpisov pravzaprav sploh niso samonikla gradbena podjetja s svojimi zaposlenimi in gradbeno mehanizacijo, temveč zgolj finančna plovila, ki za vsako stopnjo gradbenega projekta najemajo podizvajalce. Kot opozarjajo strokovnjaki, tovrsten aranžma dviguje stroške gradnje in podaljšuje čas gradbenih projektov. Prav tako se zdi, da tranzicijska levica aktivno favorizira nekatere zimzelene zmagovalce razpisov.
Specifičen je tudi fenomen aneksov pri gradnjah, ki jih gradbena podjetja načrtujejo že ob prijavi na javni razpis, na katerega se prijavijo z oklesteno, celo dumpinško ceno, s katero želijo prehiteti konkurenco.
In končno, gradbeništvo tarejo enaki problemi, kot tarejo celotno gospodarstvo. Pretirana davčna obremenitev, hromeča birokracija, visoke cene energije, inflacija – kar samo po sebi otežuje poslovanje gradbenih podjetij, gradbeništvo pa čuti tudi posledice drugega reda, saj preostanek gospodarstva manj investira v nove gradbene projekte.
In državne investicije? Ministrica za infrastrukturo se je pred kratim na Hrvaškem pobahala z rekordnimi gradbenimi investicijami na Slovenskem. V kolikor to drži, bodo to težko pobotali z devetodstotnim zmanjšanjem investicij v gradbeništvu zgolj v zadnjem četrtletju.
Ž. K.