“Mi, predsedniki držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki smo obiskali Kijev med vojno in videli na lastne oči učinke ruske agresije ob hudih kršitvah mednarodnega prava s strani Ruske federacije, ne moremo ostati tiho,” se začne izjava, ki so jo podpisali predsedniki Poljske, Romunije, Češke, Slovaške, Estonije, Latvije, Litve, Severne Makedonije in Črne gore. Med njimi opazno ni Slovenije, ki se je z nastopom vlade Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon ponovno pogreznila v mednarodno anonimnost, nesposobnost in koketiranja z Rusko federacijo.
Izjava predsednikov regije, v katero spada tudi Slovenija, se je nanašala na ilegalno in nelegitimno priključitev štirih ukrajinskih regij ruski federaciji, ki je sledila v Kremlju zrežirani predstavi za domačo javnost, ki so jo poimenovali referendumi. Priključitev so predsedniki enoznačno zavrnili. “Ne priznavamo in nikoli ne bomo priznali ruskih poskusov aneksije katerega koli dela ukrajinskega ozemlja,” so zapisali v izjavi.
Podpisniki izjave so v nadaljevanju zapisali, da podpirajo odločitve, ki jih je zveza Nato sprejela na vrhu leta 2008 v Bukarešti. Na njem so se namreč zahodni voditelji zavzeli za politiko odprtih vrat, ki je bila namenjena temu, da se tudi državam, kot sta Ukrajina in Gruzija, zagotovi dolgoročna perspektiva pridružitvi k zavezništvu. V retrospektivi je šlo za napako, da omenjene države že takrat niso bile sprejete. Zgolj kot omemba, ZDA so se zavzemale za takojšnjo priključitev obeh držav, nasprotovali sta Francija in Nemčija.
Podpora podpisnikov izjave je še posebej pomenljiva, saj je Ukrajina pred kratkim, pravzaprav takoj po razglasitvi “neodvisnosti” ukrajinskih regij, zaprosila za sprejem v zavezništvo. Kako se bo prošnja razpletla v tem trenutku, še ni jasno. Ko so na nedavni novinarski konferenci vprašali generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga o tem, je dejal, da na tej točki obstaja konsenz zaveznikov glede tega, da zveza Nato na tej točki ni vpletena v konflikt, so pa zavezani, da pomagajo Ukrajini uveljaviti pravico, ki jo ima po mednarodnem pravu, to je pravico do ozemeljske celovitosti.
Podpiramo Ukrajino in njihovo obrambo proti ruski invaziji. Zahtevamo, da se Rusija nemudoma umakne iz vseh okupiranih teritorijev in spodbujamo vse zaveznike, da v veliki meri povečajo vojaško pomoč Ukrajini. Vsi, ki zagrešijo zločine (agresije), morajo za svoje zločine odgovarjati in biti privedeni pred roko pravice.
Zakaj Slovenije ni na seznamu?
Pri tem se upravičeno sprašujemo, zakaj Slovenije ni med podpisnicami izjave. Možnosti je veliko, od brezbrižnosti do nesposobnosti in navsezadnje tudi (ne tako) prikrite proruske usmerjenosti slovenske vlade. Glede na informacije, ki prihajajo iz kabineta ukrajinskega predsednika vlade, je slednja možnost še najbolj verjetna. Glede na trenutno dosegljive informacije pridružitev k Natu zaenkrat podpira že 12 držav, med drugim ZDA, Nemčija, Kanada. Slovenije ni videti tudi na tem seznamu.
https://twitter.com/TpyxaNews/status/1576537933787828226
Je Slovenija na poti v mednarodno osamitev?
Slovenska levica je bila, ko je bila še v opoziciji, izredno kritična do zunanje politične usmeritve tedanje vlade. Skrajna levica je (kot danes) zagovarjala enostransko razorožitev žrtve agresije in njeno takojšnjo podreditev agresorju. Predsednica Socialnih demokratov se je najprej zavzela za blokado pristopnih pogajanj Ukrajine, nato je kritizirala Janeza Janšo, ker je obiskal Kijev. Ko je postala zunanja ministrica, se je podredila prevladujočemu diskurzu evropskih socialnih demokratov, se razglasila za prijateljico Ukrajincev, čemer je sledil naravnost komičen obisk v Kijevu, s katerim je neuspešno skušala oponašati nekdanjega predsednika vlade, a ji je spodletelo. Robert Golob ni v predvolilni kampanji v glavnem ni podajal koherentnih stališč, po zaprisegi pa se je blamiral na prvem mednarodnem intervjuju za BBC.
Ko je ukrajinski predsednik Zelenski uradno zaprosil za članstvu v Natu, sta imela tako predsednik vlade kot zunanja ministrica zlato priložnost, da bi Slovenijo ponovno postavila na mednarodni zemljevid kot eno prvih podpornic žrtev agresije. Bila je priložnost, da bi se zavzeli za šibkejšega, za žrtev, a jim je spodletelo. No, morda pa bo Slovenija le pristala na mednarodnem zemljevidu, a iz napačnih razlogov. Glede na jasno rusofilno zaledje vseh političnih strank, ki so na oblasti, bi se prav lahko zgodilo, da bi na koncu Slovenija ostala ena zadnjih držav, ki bi pridružitvi Ukrajine nasprotovala, če ne celo preprečila.
Gal Kovač