Slovenija je tik pred prazniki vstopila v novo obdobje dolgotrajne oskrbe. Minister za solidarnostno gospodarstvo Simon Maljevac je na novinarski konferenci poudaril, da bo novi sistem stanovalcem prinesel olajšanje in nižanje stroškov, vendar za ceno česa?
Za mnoge svojce in strokovnjake omenjeni zakon, temveč alarm za prihajajočo krizo – ne le v oskrbi starejših, temveč v celotnem zdravstvenem in socialnem sistemu.
Reforma, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba, obljublja, da bo država prevzela večji delež stroškov, kar naj bi olajšalo breme družin. Javnost, kot kažejo odzivi na družbenih omrežjih in v medijih, vidi v tem prikrito varčevanje na račun kakovosti življenja najranljivjših. Kritiki, med njimi tudi uporabniki na družbenih omrežjih opozarjajo, da gre pri znižanje računov na račun izgube storitev. Eden od uporabnikov je delil izkušnjo in zapisal, da so bili svojci starostnika ob obisku šokirani: “Kako od danes izgleda DO? Normirane so vse storitve. Ker je kadra pol premalo, je novi normativ za čiščenje sobe 2x tedensko. Pred tem je bilo vsak dan,” je zapisal.
uPORABN
V nadaljevanju je zapisal, da so plačljive tudi vse storitve, ki so bile domnevno doslej brezplačne, vse od plenic, do pedikure, britja in kopanja: “Ko sešteješ, oziroma k 780 evrov prišteješ vse ostale stroške, si na 1000 evrov in več…”
“Pravi namen zakona bi moral biti, da ljudje, ki oskrbo potrebujejo in je nimajo, do nje tudi pridejo. Trenutna oblast jim dostopa ni samo omogočila – še otežila ga je in administrativno zapletla. Tiste, ki potrebujejo institucionalno varstvo, je razdelila na privilegirane in deprivilegirane” je ob uveljavitvi novega zakona o dolgotrajni oskrbi dejal poslanec SDS Zvone Černač. O tem si lahko več preberete tukaj. V zvezi s novim zakonom, postopki in konkretnimi novostmi in zapleti v DSO smo se obrnili neposredno na nekaj domov za ostarele, odgovore objavimo takoj, ko jih prejmemo.
Kolaps zdravstva in socialne države
Po treh letih in pol vladanja aktualne koalicijese je stanje v slovenskem zdravstvu poslabšalo v primerjavi z junijem 2022. Kljub velikim obljubam o zgodovinskem eksperimentu, ki naj bi prinesel dostopnejši in učinkovitejši zdravstveni sistem, so rezultati po oceni stranke povsem nasprotni.
Obljube, ki jih je koalicija dala ob koncu leta 2022 – da bo vsak Slovenec imel osebnega zdravnika, da bo mogoče do specialista v 30 dneh in do operacije v največ šestih mesecih –, so ostale neizpolnjene. Namesto krajših čakalnih dob je februarja 2025 brez izbranega osebnega zdravnika že skoraj 150.000 ljudi, čakalne dobe pa so se kljub dodatnim 131 milijonom evrov podaljšale. Obvezen zdravstveni prispevek je višji, velike investicije se zamikajo, del evropskih sredstev pa je bil izgubljen.
Zdravstvena politika Golobove vlade po mnenju mnogih ni usmerjena v dostopno javno zdravstvo za pacienta, temveč v ideološko zasnovano čisto državno zdravstvo. Obljube so ostale prazne, stanje v zdravstvu pa se je na vseh ključnih področjih poslabšalo.
A.H.