Policija je v torek v več turških mestih izvedla racije in pridržala 11 novinarjev, povezanih s prokurdskimi mediji, zaradi njihovih domnevnih povezav s kurdskimi skrajneži, poročajo tuji mediji. Pridržanja so se zgodila nekaj dni po ratificiranju novega kontroverznega zakona o medijih v Turčiji, ki določa zaporne kazni za ljudi, za katere menijo, da širijo “dezinformacije” z namenom povzročanja “javne skrbi, strahu in panike”. Kritiki zakona so zaskrbljeni, da bo ta uporabljen za zatiranje družbenih medijev, kar se sliši precej primerljivo s situacijo v Sloveniji. Podobno se je namreč pri nas zgodilo z ustanovitvijo Sveta za odziv na sovražne medije v okviru Mirovnega inštituta, in sicer pod vodstvom nikogar drugega kot Nataše Pirc Musar.
“Turčija in Erdogan?! Ne pozabimo, kaj se je pri nas pod levo vlado (Mira Cerarja) dogajalo na področju nadzora medijev. Vpeljan je bil Svet za odkrivanje sovražnega in diskriminatornega govora, ki mu je predsedovala – ne pozabimo: Nataša Pirc Musar!” je na Twitterju zapisal psihoanalitik Roman Vodeb, ki je komentiral aretacijo novinarjev v Turčiji zaradi sprejetega novega spornega zakona o medijih. Glede na to, da je prioritetni cilj Golobove vlade podrejanje javne televizije, Slovenija niti ni daleč od Turčije, sploh če se vrnemo nekaj let nazaj, ko je poskus “cenzure” že uvedla vlada Mira Cerarja in to pod vodstvom Nataše Pirc Musar. Prioriteto pri pregonu sovražnega govora je napovedal tudi premier Robert Golob.
Z novim kontroverznim zakonom o družbenih medijih imajo turške oblasti zdaj pravico nadzorovati, in če je potrebno, omejiti spletno svobodo govora na načine, ki bi bili nepredstavljivi v kateri koli demokraciji – ali celo v Turčiji pred nekaj leti. Vlado turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana so že dolgo kritizirali zaradi utišanja disidentskih glasov in izvajanja nadzora nad osrednjimi mediji – vendar so bili družbeni mediji v Turčiji z visoko stopnjo prodora relativno odprt forum za neodvisno novinarstvo in razpravo. Kritiki zakona so dejali, da se bojijo, da ga bo vlada predsednika Erdogana, ki že nadzoruje večino časopisnih hiš, uporabila za nadaljnje zatiranje družbenih medijev in neodvisnega poročanja, ko se bo država bližala volitvam.
Zaporna kazen za objavo “dezinformacije” po vladnih kriterijih
V pravem orwellovskem slogu turške “dezinformacije” je namreč cilj zakona kriminalizirati širjenje dezinformacij, kot jih je opredelila vlada, in urejati vsebino. Toda kritiki se bojijo, da bi lahko v času pred volitvami leta 2023 nova pravila uporabili za utišanje opozicijskih kampanj in omejitev že tako ozkega prostora za javno razpravo. Še huje, predlog zakona dovoljuje vladi, da blokira Twitter ali Facebook, kadar se ji zdi potrebno, ali ju prisili, da podatke deli z oblastmi. Novi zakonodajni sveženj, ki ga je ta teden med protesti in mednarodnimi kritikami sprejel parlament, predvideva od štiri do pet let zapora za zgodbe in objave, ki “širijo netočne informacije”, da bi “ustvarili strah, paniko” ali “motili notranjo in zunanjo varnost Turčije”, “javni red”, “javno zdravje”. To praktično kriminalizira vsako informacijo, ki je ne sankcionirajo lokalne oblasti.
V Turčiji po novem zakonu lahko prepovejo delovanje uradnih institucij zaradi “neskladnih” podatkov z vladnimi
Vzemimo za primer inflacijo, eno najbolj vročih razprav v državi. Turška uradna statistična agencija je poročala, da je državna inflacija 83,45-odstotna, čeprav mnogi vključno z ekonomisti in novinarji dvomijo o uradni številki, saj trdijo, da je medletno povišanje cen skoraj dvakratno. Neodvisni nadzornik ENAG pa ugotavlja, da je letna potrošniška inflacija za september znašala 186 odstotkov. Po novem zakonu bi lahko prepovedali redne posodobitve ENAG-a in njegove objave v družabnih omrežjih – enako kaznovani pa bi bili lahko tisti, ki delijo njegovo vsebino. Podobno bi lahko bil odgovoren vsak namig, da so uradne številke smrti zaradi covida-19 v Turčiji dejansko višje, da bodo cene energije verjetno narasle ali da vlada napačno ravna z gozdnimi požari.
Podoben poskus “cenzure” se je pred leti odvijal v Sloveniji
Spomnimo, kako so v Sloveniji v okviru projekta Z (od)govorom na sovražni govor, ki ga je izvajal Sorošev Mirovni inštitut, ustanovili Svet za odziv na sovražni govor. Svet, ki mu je predsedovala Nataša Pirc Musar, se je želel na primere sovražnega govora odzivati z javnimi izjavami, češ, da je to najboljši način za soočenje. Svet za odziv na sovražni govor je bil zastavljen kot neodvisno telo, povezati pa je želel širok nabor zainteresiranih posameznikov, ki delujejo v okviru civilne družbe, medijev, izobraževanja in državnih organov. Sestavljalo ga je devet posameznikov, “neodvisnih” od interesne skupine in institucije, povsem prostovoljno. Kot vidimo, smo ponovno naleteli na besedo “neodvisno”, ki se kontradiktorno stalno ponavlja pri NVO in levičarjih. “Turčija in Erdogan?! Ne pozabimo, kaj se je pri nas pod levo Vlado (Mira Cerarja) dogajalo na področju nadzora medijev. Vpeljan je bil Svet za odkrivanje sovražnega in diskriminatornega govora, ki mu je predsedovala – ne pozabimo: Nataša Pirc Musar!” je na Twitterju zapisal psihoanalitik Roman Vodeb, ki je opomnil na situacijo pred leti.
Predsednica sveta je bila nihče kot drug kot Nataša Pirc Musar, da pa je zadeva še bolj za lase privlečena, je bil član sveta tudi reper Zlatan Čordić – Zlatko. Precej ironično, da o sovražnem govoru predava nekdo, ki je slovenski javnosti v zadnjih dveh letih postal znan kot nasilnež, bil je celo aretiran. Po njihovem mnenju je treba na sovražni govor opozarjati skozi javno razpravo, kar je sploh dvolično glede na to, da Nataša Pirc Musar ni imela težav z opozarjanjem na sovražni govor, ko je šlo za javne grožnje Janezu Janši, ko pa se dotakne nekoga “od njenih”, pa je takoj ogenj v strehi. Spomnimo na “običajno vedenje” Zlatana Čordiča kot zagovornika obsojanja sovražnega govora.
Zlatko Ćordić -Zlatan je sicer član sveta pri mirovnem inštitutu za odziv na sovražni govor. Družbo mu tam dela /ali pa mu jo je/ tudi @nmusar . https://t.co/pKyQlWhs6p
— Aleš Hojs (@aleshojs) May 23, 2021
Projekt Z (od)govorom na sovražni govor, ki se delno financira tudi iz norveškega finančnega mehanizma, izvaja Mirovni inštitut v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, varuhom človekovih pravic in Multimedijskim centrom Radiotelevizije Slovenija. V okviru projekta načrtujejo različne povezovalne in osveščevalne dejavnosti, v središču pa je vzpostavitev Sveta za odziv na sovražni govor, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci.
Je Slovenija naslednja Turčija?
Podobno je še pred nekaj meseci želela storiti stranka SAB, ko je Alenka Bratušek prav sadistično objavljala dneve do volitev, ko naj bi “preganjala lažne medije”, takrat jo je podpirala koalicija KUL takrat, danes pa njeno delo nadaljuje Golobova vlada.
Ena in edina prioriteta te vlade poleg največje kadrovske čistke v zgodovini je namreč bitka za RTV. Nova oblast dela vse, kar je v njeni moči, da bi našo javno hišo pripeljala nazaj v roke ljubeče matere partije. Da bi dosegli svoj cilj, so aktivirali svoje aktiviste na RTV, ki sami sebi pravijo novinarji, vsekakor pa bi potem uvedli tudi strogo cenzuro, verjetno tudi kakšno zaporno kazen tu in tam: zadoščal bi kriterij, na kateri strani je kršitelj, ker je to edino, kar šteje v tej vladi.
Tanja Brkić