Ekologija. V slovarju slovenskega knjižnega jezika pri tej besedi najdemo naslednje pojasnilo: 1. varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ukvarjati se z ekologijo. Razlaga, pod katero bi se v današnjem svetu, kjer življenje vsakega posameznika zahteva porabo velikih količin energije – tukaj govorimo o električni energiji, fosilnih gorivih, biomasi, pa še bi se kaj našlo – podpisal vsak prebivalec našega planeta. To bi tudi moralo biti osnovno vodilo vsakega posameznika. Zaščita okolja je ključna. Problem nastane, kadar se v okoljsko problematiko vplete politika s svojimi nerazumnimi zahtevami in, kot pravilno ugotavljajo v Civilni iniciativi Snežnik iz Ilirske Bistrice, kapital.
V tej občini se je namreč pojavil investitor, podjetje AAE Gamit d.o.o., ki bi v Ilirski Bistrici postavilo vetrno polje devetih vetrnih elektrarn. Namera podjetja AAE Gamit d.o.o. je javno mnenje v Ilirski Bistrici razdelila na pol in rezultat tega je nastanek dveh civilnih iniciativ.
Prva, CI Snežnik, predlogu AAE Gamit nasprotuje, druga, ZA Ilirsko Bistrico, predlog podpira, v kolikor bodo za to izpolnjeni pogoji. S tem seveda ni nič narobe. Javnost se ima pravico združevati v takšne ali drugačne oblike organiziranja. Vsak lahko izrazi svoje mnenje. Zaplete se pri vmešavanju kapitala v lokalne zadeve.
Za civilno iniciativo ZA Ilirsko Bistrico naj bi, tako CI Snežnik, domnevno stal kar investitor sam, vse pa naj bi koordinirala Mateja Aleksandra Kegel, sicer članica Občinskega sveta Domžale, izvoljena na listi Gibanja Svoboda, zaposlena pa naj bi bila pri investitorju, torej pri podjetju AAE Gamit. Vpletanje kapitala v take zadeve je nedopustno, ampak v CI Snežnik bi morali na mizo položiti vse karte, tudi svoje, in najprej pomesti pred svojim pragom. Eden največjih nasprotnikov vetrnih elektrarn v Ilirski Bistrici je društvo Eko Bistrc, katerega zakonita zastopnica je gospa Mojca Mejak. Društvo je bilo pri registrskem organu vpisano 31. 12. 2021 in registrirano na naslovu Rečica 13, 6250 Ilirska Bistrica. Po besedah gospe Mejak ima društvo namen postati nevladna organizacija, najbolj zanimivi pri tem pa so finančni tokovi pri samem društvu.
Že dobrih sedem mesecev po ustanoviti, natančneje 12. 7. 2022, je društvo dobilo prvo nakazilo v vrednosti 4.500,00 evrov od Parka Škocjanske jame Slovenija. Nakazila so se nadaljevala v letih 2023 in 2024. Takrat so celo poskočila s 4.500,00 na 5.000,00 evrov. Skupaj je Eko Bistrc od Parka Škocjanske jame Slovenija prejel kar 14.500,00 evrov. Park Škocjanske jame Slovenija je registriran kot javni zavod, katerega glavna dejavnost je varstvo naravnih vrednot. Ni pa registriran za financiranje društev oz. nevladnih organizacij. Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je namreč nakazal že 351.633,66 evrov. Koliko lahko pričakuje Eko Bistrc, lahko samo ugibamo.
Med nasprotniki gradnje v prvih vrstah vladajoča politika.
Glavni akterji CI Snežnik so člani liste Gremo! dr. Gregorja Kovačiča. Ena izmed njih je Dragica Jaksetič, na Občini Ilirska Bistrica zadolžena za komuniciranje z javnostjo, ki je na to delovno mesto je prišla po zmagi dr. Kovačiča na lokalnih volitvah 2022, druga dva pa sta Andrej Bergoč ter Nace Peric. Vsi trije skupaj z županom dr. Kovačičem nasprotujejo gradnji vetrnih elektrarn, nimajo pa nič proti gradnji sončnih elektrarn. Občina Ilirska Bistrica bo samo v letu 2025 za sončne elektrarne namenila 250 tisoč evrov. Iz javno dostopnih podatkov naj bi bile te elektrarne nameščene na strehah osnovnih šol Jelšane, Toneta Tomšiča Knežak, Rudolfa Ukoviča Podgrad in na strehi vaškega doma na Pregarjah.
Samo mislimo si lahko, do kakšne katastrofe bi lahko prišlo, če bi burja sončne panele razmetala po strnjenih naseljih, tako kot je to storila na sosednjem Hrvaškem. Še posebej, če vzamemo v zakup dejstvo, da je Ilirsko Bistrico še ne tako dolgo nazaj prizadel tornado. Je pa ta tema zagotovo priročna za občinsko oblast, saj se županu tako ni treba ukvarjati s prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije, ki se nanaša na zaposlovanje v občinski upravi in z več kot trimilijonskim minusom v občinskem proračunu v letu 2025. Skratka, v Ilirski Bistrici, tako kot v Sloveniji, nič novega. Občanke in občani so ujeti v neko čudno mešanico kapitala in politike, cene življenjskih storitev pa neprestano rastejo.
C. Š.