Pred začetkom današnjega rednega decembrskega zasedanja DZ, kjer je predvideno postavljanje poslanskih vprašanj predsedniku vlade in ministrom, je poslanec SDS Žan Mahnič opozoril, da se vlada ne drži rokov za odgovarjanje na pisna poslanska vprašanja. Predlagal je da, če poslanec od ministra v prihodnje ne bo dobil odgovora v 30 dneh, se od ministra zahteva, da mora na vprašanje odgovarjati ustno na naslednji seji. Predlog je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič označila kot zanimiv, a ob tem pripomnila, da ta ni v skladu s Poslovnikom DZ.
Premier Robert Golob je najprej odgovarjal na poslansko vprašanje Branka Grimsa v zvezi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migracij. Po besedah Goloba so nezakonite migracije problem celega sveta in eden najbolj perečih problemov Evropske unije. Kot pravi je edina uspešna in ustrezna obramba pred tovrstnimi migracijami skupno delovanje na ravni EU.
Strategijo skupnega delovanja je po besedah Goloba najboljše opisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjem pismu Evropskemu svetu. “V tem pismu jasno govori, da je potrebno delovati večplastno, na eni strani preko zunanje in razvojne politike z državami izvora, da se migrante zajame že na točki, preden zapustijo državo in pridejo v sodelovanje kriminalnimi združbami in zapadajo v mrežo tihotapcev.” Po njegovih besedah jih je potrebno tudi prilagoditi na evropske vrednote, kulturo in omogočiti legalno migracijo. Po njegovih besedah je v EU letos vstopilo 3,7 milijona legalnih migrantov, nezakonitih pa 300 tisoč. Kot je dejal, so vsi v EU prepričani, da se da ta problem reševati z legalizacijo na izvoru in s tem da se te ljudi iztrga iz kriminalnih združb z namenom učinkovite integracije v življenje v naši družbi.
Migracije je potrebno preprečevati
Grims je opozoril, da se mora vsak najprej zanašati nase. Kot je povedal, je včeraj italijanski notranji minister napovedal možnost, da ukinejo Schengen na meji s Slovenijo, ker z ilegalnimi migranti prihaja nevarnost terorizma. Opomnil je, da se je poplava migrantov začela s signalom podpiranja ograje. “Sedaj smo priča situaciji, ki je popolnoma nesprejemljiva. Migracij nimamo kaj legalizirat in usmerjat, ampak jih je potrebno preprečevati. To je edina ustrezna politika”, je bil jasen.
Grims pa je tudi kritično opozoril, da je vlada za hrbtom DZ, torej brez predhodnega soglasja v DZ, dala soglasje k večinskemu odločanju in potem še soglasje k paktu za obvezno relokacijo ali obvezne migrantske kvote. “To se je zgodilo nezakonito, protiusstavno. V zgodovino samostojne Slovenije boste šli kot najslabši premier vseh časov. Ker je to veleizdaja, kot veleizdajalec Republike Slovenije”. Golob je na to odgovoril, da so migracije tako velik problem, in da je kakršnokoli nastopaštvo, ki smo mu po njegovo priča, v resnici namenjeno, da vnaša nemir v državo. “Ljudje pa ga ne potrebujejo. Slovenije je v oktobru skupaj z Italijo začela izvajati ukrepe, s katerimi z dodatnimi kontrolami na mejah preprečujejo se vzpostavlja temeljit nadzor nad tihotapskimi mrežami. Slovenska policija je bila zelo uspešna”, je zatrdil.
V Sloveniji imamo po besedah Grimsa Ustavo RS in Zakon o zunanji zadevah. Ta zakon pa pravi, da je potrebno vsako stališče, ki ga vlada uveljavlja v nekih pogajanjih, prej verificirati v DZ oziroma najmanj v pristojnem telesu, ki ima pooblastilo s strani DZ. “Ni bilo predhodnega soglasja, da bi Slovenija prestopila s strani tistih, ki vztrajajo, da mora biti soglasje pri ključnih odločitvah, Slovenija pa je pod Golobovo vlado prestopila na stran tistih, ki zagovarjajo preglasovanje. To za majhno državo kot je Slovenija pomeni, da ne bo mogla več uveljavljati svojih vitalnih interesov”, je bil kritičen poslanec, ki v prihodnje v zvezi z migracijami pričakuje poslabšanje razmer.
Na poslansko vprašanje Ive Dimic iz NSi v zvezi z zakonitim in nezakonitim priseljevanjem v Slovenijo je Golob zatrdil, da je Slovenija žal starajoča družba in družba, kjer določena delovna mesta ne zanimajo vseh nas, ki živimo v Sloveniji. “Skoraj 190 tisoč tujcev živi danes v Sloveniji. Samo v zadnjem letu se jih je legalno preselilo približno 10 tisoč. Večina opravlja dela, ki so na voljo.” Povedal je, da so spremenili strategijo integracije vseh tujcev in popravili zakon o tujcih, da se skozi specializirane jezikovne tečaje pospeši njihovo poznavanje slovenskega jezika. “V preteklosti je bilo to znanje postavljeno tako visoko, da je bilo zanje praktično nedosegljivo”, je komentiral. Poslanka mu je povedala, da je njegovo obrazložitev razumela kot znak podpore zakonu NSi o uvedbi pripravljalnic v obvezne osnovne šole. “Tudi vi, ste namreč dejali, da je znanje slovenščine ključno za uspešno integracijo in predvsem tudi otrok. Vsi župani, učitelji, ravnantelji, nezadnje tudi starši teh otrok, nas opozarjajo, da je stanje v Sloveniji akutno”, je opozorila poslanka. Ker je Golob odvrnil, da si želi, da na tem področju odloča stroka in ne politika, ga je poslanka opozorila, da stroka lahko pripravlja osnutke zakonov, a politika je tista, ki zakone sprejema.
Golob priznal, da so potrebne izboljšave pri evidentiranju delovnega časa
“Zakon o evidentiranju delovnega časa je nekaj kar ni nastalo v tej vladi, ampak proces trajal mandat ali dva prej. Upoštevali bomo dogajanje na terenu”, je Golob izjavil, ko je napočil čas za odgovarjanje na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS) v zvezi z izvajanjem Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Kot pravi izvajajo aktivno kontrolo izvajanja zakona v praksi. “Kjer bo potrebno, bomo šli v izboljšave”, je napovedal. Po besedah Goloba so omenjene rešitve septembra lani dobile soglasje in je šlo za redek primer ko so se delavci, delodajalci strinjali o nečem zaradi zlorab pri slabih delodajalcih, da je potrebno zaščiti delavce. “To je bil namen novele tega zakona. Potrjen zakon marca, 6 mesečno prehodno obdobje pred uveljavitvijo. Pred tem kritike ni bilo, tik pred uveljavitvijo pa”, je bil kritičen premier.
Lep Šimenkova je premierja opomnila, da drži, da so se delodajalci strinjali, da je nad kršitelji potreben dodaten nadzor, niso pa so se strinjali, da morajo vsi voditi evidence drugače na način, ki je neživljenjski, s tem se namreč ne škoduje samo gospodarstvu, ampak delojemalcem, ki so delo opravljali bolj fleksibilno. Na to ji je premier odvrnil, da je na vrhu gospodarstva napovedal, da se bodo izkušnje s tem zakonom temeljito preučile, ne samo na vladi, ampak v socialnem dialogu. “Povedali bodo lahko priporočila. Vem da so potrebne spremembe in izboljšave, in bodo narejene skupaj z delodajalci in delojemalci.”
Zdravstvo naj bi bila ključna prioriteta vlade
Čeprav je bilo veliko obljub okrog realizacije reform, sledu o njih pa ni, ravno tako ne od težko pričakovani zdravstveni reformi. Poročilo iz NIJZ, ki kaže število čakalnih dob 1. novembra, razkriva, da na prvi specialistični pregled čaka več kot 132 tisoč ljudi, nad nedopustno dobo več kot 74 tisoč ljudi, kar predstavlja 56 vseh čakajočih na prvi specialistični pregled. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je Goloba povprašala, kdaj bodo začeli resno reformo, ki bo izboljšala dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev, ki jih vsak dan plačujemo. Golob je na to odgovoril, da zdravstvo ostaja ključna prioriteta te vlade. Potem ko je Golobova vlada sama obljubljala realizacijo serije reform je premier zatrdil, da po njegovo kdor obljublja in zbuja pričakovanja, da se bo katerakoli reforma zgodila v 6 mesecih, v 12 mesecih, prej pa se 30 let ni dalo, v resnici deluje proti reformi. Interventni zakon kot pravi, je prvi korak v mandatu nove ministrice v smer reforme. Pravi, da sicer ni nujno, da bo reforma vsem všeč, ker so dali zavezo, da bodo reformo izpeljali skozi krepitev javnega zdravstva, ne pa zasebnika ali koncesionarjev.
Upokojenec je bil v primerjavi s prejemniki socialnih transferjev prikrajšan za 506 evrov
Poslanec Zvonko Černač je postavil poslansko vprašanje, ki se nanaša na različen pristop na usklajevanje različnih prejemkov, zaradi česar so bili najbolj oškodovani upokojenci, predvsem tisti z najnižjimi pokojninami. Ob 10,3-odstotni inflaciji v lanskem letu in skoraj 20-odstotni podražitvi hrane so bile namreč njihove pokojnine februarja letos usklajene za polovico inflacije (za 5,2-odstotka), socialni transferji pa so se v istem obdobju povečali za dvakrat toliko. “Iz tega razloga je bil upokojenec, ki prejema pokojnino v višini praga tveganja revščine, ki znaša 827 evrov, v primerjavi s prejemniki socialnih transferjev prikrajšan za 506 evrov”, je izpostavil poslanec in dodal, da polovica vseh upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od tega zneska, med njimi pa je skoraj 80 tisoč upokojencev, ki prejemajo pokojnino, ki ne dosega 500 evrov.
Tega izpada po besedah Černača ne more nadomestiti draginjski dodatek v višini 1,8 odstotka, ki so ga upokojenci prejeli novembra in ga bodo decembra letos, saj za oba meseca znaša v gornjem primeru 30 evrov. Tega izpada prav tako tudi ne more nadomestiti božičnica, ki prihaja ta teden v višini med 58 in 182 evri, kar je bistveno manj kot je bilo izplačano upokojencem v času prejšnje vlade (v slabih dveh letih je bilo trikrat izplačan v višini po 300 in 130 evrov glede na višino pokojnino).
.@ZCernac: Zaradi različnega pristopa pri usklajevanju prejemkov so bili letos najbolj oškodovani upokojenci. Upokojenec, ki prejema pokojnino v višini praga tveganja revščine, je bil v primerjavi s prejemnikom socialnih transferejev prikrajšan za 506 €. pic.twitter.com/XBKGN4xt3w
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) December 18, 2023
Vlada je po besedah Černača dala najvišji draginjski dodatek tistim, ki imajo najvišje pokojnine, najnižjega pa tistim, ki imajo najmanjše. “S tem ste izjemno poslabšali položaj tistih, ki so bili v času podražitve osnovnih življenjskih potrebščin najbolj ranljivi”, je bil kritičen poslanec in povprašal premierja, kako preživeti s pokojnino v višini 430 ali 310 evrov, kolikor znaša najnižja pokojnina.
.@ANJABAHZIBERT: Minister, razočarali ste me. #kanalC0 resno ogroža pitno vodo, @vladaRS pa nič. pic.twitter.com/XqnOeUApOH
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) December 18, 2023
Kot je opozorila poslanka, je potrebno zavedanje, da je dopustno odstopanje vsake kanalizacije takšno, da bi v primeru vodonosnika C0 pomenilo, da bi dnevno izšlo za eno veliko hišo odpadnih fekalij v področje in potem v vodonosnik. “Minister, tukaj je potrebno ukrepati, za več kot 300 tisoč ljudi gre!”
Ž. N.