Medtem ko se iranski režim poskuša izogniti povračilnim ukrepom Združenih držav Amerike, se v državi nadaljuje preganjanje drugače mislečih. Med najnovejšimi žrtvami se je znašla Narges Mohammadi, iranska aktivistka za človekove pravice in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2023, ki je bila obsojena na več kot sedem let zapora.
“Obsojena je bila na šest let zapora zaradi zborovanja in zarote, na leto in pol zaradi propagande ter na dveletno prepoved potovanja,” je v zvezi z razsodbo, do katere je prišlo 7. februarja, pojasnil odvetnik nobelovke Mostafa Nili in dodal, da je bila stranka še dodatno kaznovana na dve leti izgnanstva v mestu Hosf, ki leži približno 740 kilometrov jugovzhodno od Teherana.
Narges Mohammadi je bila decembra aretirana med velikimi protivladnimi protesti, 2. februarja pa je začela gladovno stavko. Zaradi svojega dela na področju človekovih pravic je bila doslej aretirana že 13-krat in petkrat obsojena na zaporno kazen. Januarja 2022 je bila obsojena na osem let zapora zaradi “propagande proti državi” in domnevnega vohunjenja za Savdsko Arabijo, avgusta 2023 pa so ji kazen podaljšali za dodatno leto. Mohammadijeva je istega leta prejela Nobelovo nagrado, ki jo je prejela za boj proti zatiranju žensk v Iranu in za spodbujanje človekovih pravic in svoboščin za vse. Iranske oblasti so ji decembra 2024 zaradi zdravstvenih razlogov odobrile začasno pomilostitev, vendar je na pogojni prostosti preživela zgolj eno leto.
Ostaja glas zatiranih
Njen mož, novinar Taghi Rahmani, prav tako velja za odločnega nasprotnika režima v Teheranu. Poročila sta se leta 1998, ko je bil 40-letni Rahmani že dolgo vpleten v proteste proti islamističnemu režimu. Ker velja za privrženca islamskega modernizma, je bil že večkrat obsojen, v zaporu pa je preživel več kot 17 let.
Rahmani se je leta 2012 skupaj s sinom Alijem in hčerko Kiano preselil v Francijo. Narges je ostala v Iranu. Moža ni videla od leta 2010, sina in hčerke pa že osem let. “Odločila sem se – svojih otrok ne bom videla ali slišala njihovih glasov, ampak bom glas zatiranih ljudi, žensk in otrok svoje države,” je po navedbah Jutranjega Lista pojasnila v enem izmed intervjujev, zakaj se ni pridružila družini v Franciji.
Krog tarč se širi
Hamenejev režim ne zatira le disidentov, ampak obračunava tudi s posamezniki, ki so bili na oblasti do nedavnega. Tekom vikenda so aretirali voditeljico iranske Reformistične fronte Azar Mansouri, nekdanjega diplomata in nekdanjega namestnika zunanjega ministra pod predsednikom Mohamedom Khatamijem, ki je vladal od leta 1997 do 2005, Mohsena Aminzadeha ter nekdanjega poslanca in študentskega voditelja, vpletenega v prevzem ameriškega veleposlaništva leta 1979, Ebrahima Asgharzadeha. Aretiranim se očita poskus rušenja političnega in družbenega reda države ter delovanje v korist Izraela in Združenih držav Amerike med nedavnimi protivladnimi protesti.
Azar Mansouri, Asgharzadeh, and Aminzadeh have been arrested. The charges include undermining national unity,
taking positions against the Constitution, coordinating with enemy propaganda, promoting surrender, misleading political groups،establishing covert subversive networks. pic.twitter.com/aBnFEcmQVj— #ذره@ بین! (@nouradingh34703) February 8, 2026
Vedo, da ni dobro jeziti ZDA
Nekatera dejanja vladajoče elite pa kažejo, da se Iran želi izogniti konfliktu z Združenimi državami Amerike, saj obstaja zavedanje glede ameriške vojaške moči. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je na začetku tega tedna objavil video sporočilo, v katerem je Irance pozval k sodelovanju na shodih ob obletnici islamske revolucije leta 1979, ki se obeležuje v sredo, 11. februarja. Ob tem je dejal, da se iranski narod danes dokazuje z marši po ulicah in da moč Irana izvira iz javne volje in enotnosti, ne pa iz vojaške moči. “Nacionalna moč ima manj opraviti z raketami in letali kot z voljo naroda in njegovo odpornostjo. Pokazali ste odpornost in voljo. To morate pokazati še kdaj,” je bil jasen voditelj.
Sporočilo iranskega voditelja je bilo posredovano dan po tem, ko je Hamenej prvič po 37 letih izpustil tradicionalno letno srečanje s poveljniki letalskih sil. V Teheranu obstaja zavedanje, da ni dobro jeziti Washingtona. Vplivni svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ali Larijani bo iz tega razloga danes obiskal Oman. Do tega obiska bo prišlo nekaj dni po tem, ko so se Iranci in Američani tam pogovarjali o iranskem jedrskem projektu. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je vztrajal, da nobena država nima pravice narekovati, kaj bi Iran smel imeti in kaj ne. Čeprav je bogatenje urana zagovarjal kot suvereno pravico, je nakazal pripravljenost, da se zmanjša raven bogatenja.
Posredni pogovori z Združenimi državami, ki potekajo prek regionalnih mediatorjev, po mnenju iranskega predsednika predstavljajo korak naprej. Ameriški predsednik Donald Trump pravi, da se ZDA ne mudi z dosego dogovora in da imajo dovolj časa, vendar je dodal, da Teheran dobro ve, da bodo posledice “zelo neprijetne,” če jim ne uspe doseči dogovora z Washingtonom.
Ž. N.