Danes je potekala seja preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja, na kateri je pričal hidrogeolog Mitja Janža, ki je “izpovedal mnogo tega, kar dodatno potrjuje, da kanal C0 prinaša veliko nevarnost, ta kineta pa sploh ni bila predlagana kot opcija zaščitnega ukrepa”, je povedala predsednica komisije Anja Bah Žibert.
Pričanje pa je zopet odpovedal minister Bojan Kumar, in to kljub pred tem usklajenim in potrjenim terminom zaslišanja z vodjo kabineta. “Moram povedati, da izražam zaskrbljenost nad takšnim odnosom. Ministrstvo si ne bi smelo tega privoščiti, in takšna neodgovornost kaže na neozirajoče se ravnanje tudi do državljank in državljanov ter do predmetne tematike, ki še kako razburja”, je kritično izrazila predsednica komisije in dodala, da v kolikor minister ne bo prišel na prihodnjo sejo, bo postopala v skladu s poslovnikom preiskovalne komisije.
Namen zaslišanja je parlamentarna preiskava, kjer je priča izpovedala pomisleke in spornost predvsem zaradi presoje vplivov na okolje in postopkov za pridobitev vodovarstvenih soglasij ter seveda tudi postopke, ki so s tem povezani.
“S projektom sem bil seznanjen že pred desetimi leti in že takrat se mi je zdela umestitev trase na vodovarstveno območje sporna”, je uvodoma povedal hidrogeolog Mitja Janža, ki se ukvarja v podzemnimi vodnimi viri. “V društvu hidrogeologov smo se organizirali, svoje pomisleke glede tega projekta smo izrazili in pripravili deklaracijo o zaščiti virov podzemne vode na območju Ljubljane, s katero smo že opozorili širšo javnost na problematiko, hkrati pa smo želeli tudi organe, ki so bili v ta postopek vpleteni, opozoriti na pomanjkljivosti tega projekta”, je povedal Janža in dodal, da je del med Brodom in Tacnom najbolj ranljiv del vodonosnika.
Ogrožamo pitno vodo polovici Ljubljane in okolice
“Iz tega dela voda doteka v črpališči Šentvid in Kleče, ki je najpomembnejše črpališče, ki zagotavlja za več kot polovico pitne vode za Ljubljano in okolico. Zato bi se morali posegov na tem območju lotiti z zelo veliko previdnostjo”, meni Janža.
Kot pravi Janža, so v deklaraciji opozorili na spornost sklepa, ki ga je izdala Agencija za okolje (ARSO) v predhodnem postopku. “V tem sklepu navajajo ugotovitve, ki so sporne, napačne in zavajajoče. Predvsem sporne se nam zdijo ugotovitve, da bo kanal C0 zmanjšal tveganje za onesnaženje vodonosnika in da ne predstavlja tveganja za prebivalstvo s pitno vodo. To so domneve, ki s strokovnega stališča nikakor ne zdržijo.”
Ali je Ljubljana sposobna zagotavljati vodooskrbo, če pride do onesnaženja zaradi kanala C0?
Janža je še dejal, da so v deklaraciji pozvali tudi občino MOL, naj jih seznani z vizijo tega prostora, ki ga je mesto ohranjevalo več kot sto let in da jih seznani z vizijo oskrbe s pitno vodo v prihodnosti, kajti s kanalom C0 je povezano tveganje z večjim onesnaženjem. “Ali je Ljubljana sposobna zagotavljati vodooskrbo brez tega pomembnega vira?” so vprašali Zorana Jankovića, ki pa jim ni odgovoril. Deklaracijo so naslovili tudi na Ministrstvo za okolje, odgovorili so jim, da ne bodo upoštevali njihove pobude, ker niso stranka v postopku.
Predlagali so izdelavo kanala na površini
Kasneje je bil v projekt sicer vključen, pravi Janža v sklopu Geološkega zavoda Slovenije. Tam so za projekt izdelali tudi program zaščite podzemne vode v času gradnje kanala C0 oz. analizo tveganja za načrtovani poseg. “Z natančno analizo smo ugotovili, da tveganja načrtovanega objekta presegajo sprejemljivo raven in da izvedba objekta v prvotno načrtovani obliki ni dopustna,” je izpostavil. Med rešitvami za zmanjšanje tveganja so predlagali izdelavo kanala na površini, ki bi v primeru puščanja lahko hitro reagirali. Predlagali so še izdelavo kanala v galeriji, ki omogoča fizični dostop do kanala in preverbo morebitnega iztekanja in tudi dvojno cevitev.
Projektant, ki je naročil študijo, nobenega od predlogov ni upošteval, kasneje pa Janža pri projektu več ni sodeloval, razen to, da je spremljal preko medijev in sodeloval na javnih dogodkih glede te teme.
V nadaljevanju se je Janža strinjal z Anjo Bah Žibert, ki ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo kanala C0, da je nekoliko nenavadno, da je študijo naročil po tem, ko je bil projekt že umeščen. Ta namreč ugotavlja dejstva, ki zelo pomembno vplivajo na stroške in način izvedbe tega kanala.
Težava je tudi potresna ogroženost območja
V preteklosti so bila že opozorila, da bi lahko prišlo do izlitja v primeru potresa. Janža pri tem pravi, da bi lahko prišlo do poškodb cevi, ki bi povzročile iztok večje količine odpadne vode. Po njihovih izračunih bi ta voda do vodnjakov vodarn Šentvid potovala približno 40 dni, do vodarne Kleče pa 90 dni, je navedel.
Ali kmetovanje bolj onesnaži vodo kot kanalizacija?
Odpadna voda je pri kanalizaciji bolj problematična, pravi Janža, ker vsebuje mešanico novodobnih onesnaževal. “Gre za mešanico različnih škodljivih snovi, ki jih do sedaj v vodonosniku nismo opažali oz. so bile v koncentracijah, ki so pod mejo detekcije,” je povedal Janža in dodal, da kanalizacija predstavlja nekoliko večjo skrb kot kmetijstvo, saj predstavlja novo tveganje, ki ga ne znajo do potankosti obvladovati oz. napovedati.
A. G.