Vojna med Rusijo in Ukrajino je uničujoča za obe državi in glede na to, da nobena stran nima odločilne prednosti in da so politična stališča obeh držav povsem različna, spopadov verjetno ne bo kmalu konec. Nekaj pa je jasno – gre za konflikt, ki bo imel globoke in trajne globalne posledice, je dejal kitajski strokovnjak Feng Yujun, profesor in prodekan Inštituta za mednarodne študije ter direktor Centra za ruske in srednjeazijske študije Univerze Fudan. Meni še, da je ruska vojna v Ukrajini zaostrila kitajsko-ruske odnose.
Na potek vojne bodo vplivali štirje glavni dejavniki. Prvi je stopnja odpora in nacionalne enotnosti, ki so jo pokazali Ukrajinci, kar je bilo doslej nekaj izjemnega. Drugi je mednarodna podpora Ukrajini, ki je, čeprav v zadnjem času ni dosegla pričakovanj države, še vedno zelo razširjena.
Tretji dejavnik, kot poudarja avtor, je narava sodobnega vojskovanja, ki vključuje kombinacijo industrijske moči ter sistemov poveljevanja, nadzora, komunikacije in obveščevalnih sistemov. Eden od razlogov, zakaj se Moskva muči v tej vojni, je, da si še ni opomogla od dramatične deindustrializacije, ki jo je Rusija utrpela po razpadu Sovjetske zveze.
Zadnji dejavnik, kot rečeno, so informacije. Ko gre za odločanje, je ruski diktator Vladimir Putin ujet v informacijski ‘kokon’, ker je na oblasti že zelo dolgo. Ruski predsednik in njegova ekipa za nacionalno varnost namreč nimata dostopa do točnih obveščevalnih podatkov. Sistem, ki ga upravljajo, nima učinkovitega mehanizma za odpravljanje napak. Njihovi ukrajinski kolegi so, kot poudarja Feng Yujun, prilagodljivejši in učinkovitejši.
Zaradi kombinacije štirih dejavnikov je poraz Kremlja neizogiben
Ti štirje dejavniki, trdi avtor, so razlog, da je končni poraz Kremlja neizogiben. Čez čas se bo Putin prisiljen umakniti z vseh zasedenih ukrajinskih ozemelj vključno s Krimom. Obenem njihova jedrska zmogljivost ni zagotovilo za uspeh, meni kitajski strokovnjak in spomni, da so se ZDA, čeprav so jedrska sila, umaknile iz Koreje, Vietnama in Afganistana.
Čeprav je cena vojne za Ukrajino zelo visoka, sta moč in enotnost odpora države razbili mit o vojaški nepremagljivosti Rusije. Ukrajina, piše Yujun, bi morda lahko vstala iz pepela, ko se bo vojna končala, ter se veselila možnosti vstopa v Evropsko unijo in Nato.
Prelomnica za Rusijo
Vojna za Rusijo predstavlja prelomnico. Putinov režim je povzročil široko mednarodno izolacijo. Režim se je moral spopadati tudi s težkimi domačimi političnimi tokovi od upora plačancev skupine Wagner in drugih notranjih vojaških groženj – kot je napad proukrajinskih in protiputinovsko nastrojenih skupin v Belgorodu – do etničnih napetosti v več ruskih regijah in nedavni teroristični napad v Moskvi.
Vse to kaže, da so politična tveganja v Rusiji zelo velika. Putin je bil sicer pred kratkim ponovno izvoljen na predsedniški položaj, a se sooča z vsemi možnimi dogodki, ki bi jih lahko poimenovali primeri “črnega laboda”. Dodatno tveganje, s katerim se sooča Putin, je, da vojna v Ukrajini vse bolj prepričuje nekdanje sovjetske republike, da ruske imperialne ambicije ogrožajo njihovo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost.
Distanciranje od Moskve
Ker se omenjene države vse bolj zavedajo, da ruska zmaga ne pride v poštev, se od Moskve oddaljujejo na različne načine, od oblikovanja politik gospodarskega razvoja, ki so manj odvisne od Rusije, do vodenja bolj uravnotežene zunanje politike. Posledično bledijo obeti evrazijske integracije, za katero se zavzema Rusija, pravi Yujun.
Medtem pa je vojna prisilila Evropo, da se je pričela zavedati, kako velikansko grožnjo je ruska vojaška agresija predstavljala za varnost in mednarodni red, s čimer se je dejansko končal detant med Evropsko unijo in Rusijo po hladni vojni – številne evropske države, navaja avtor, pa so se odpovedale svojim iluzijam o Putinovi Rusiji.
Prebujanje Nata iz stanja “možganske smrti”
Hkrati je vojna Nato prebudila iz stanja, ki ga je francoski predsednik Emmanuel Macron nekoč označil za stanje “možganske smrti”. Ker je večina držav Nata povečala svoje vojaške izdatke, so se vojaška zavezništva v vzhodni Evropi močno okrepila. Vstop Švedske in Finske v Nato pa po drugi strani poudarja Putinovo nesposobnost, da bi vojno uporabil za preprečitev širitve zahodnega vojaškega zavezništva.
Preoblikovanju Varnostnega sveta ZN
Vojna bo po Yujunovih besedah prav tako pripomogla tudi k preoblikovanju Varnostnega sveta ZN. Izpostavil je nezmožnost organa, da bi učinkovito prevzel odgovornost za ohranjanje svetovnega miru in regionalne varnosti zaradi zlorabe pravice veta s strani nekaterih stalnih držav članic. To je razjezilo mednarodno skupnost in povečalo možnosti za pospešitev reforme Varnostnega sveta. Nemčija, Japonska, Indija in druge države bodo verjetno postale stalne članice VS, pet trenutnih stalnih članic pa bi lahko izgubilo pravico veta. Brez reforme bi zaradi paralize, ki je značilna za Varnostni svet, svet postal še nevarnejši.
Nič več partnerstva brez omejitev
Odnosi med Kitajsko in Rusijo sicer niso stabilni in so nanje vplivali dogodki zadnjih dveh let, še meni Yujun. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nedavno obiskal Peking, kjer sta s kitajskim kolegom znova poudarila tesne vezi med državama. Vendar se zdi, da je bilo potovanje bolj diplomatski poskus Rusije, da pokaže, da ni sama, kot pa izraz “iskrene ljubezni”, navaja avtor. Pozorni opazovalci ugotavljajo, da se je odnos Kitajske do Rusije, kot poudarja, oddaljil od partnerske drže “brez omejitev” z začetka leta 2022 tik pred začetkom vojne v Ukrajini k tradicionalnejšim načelom.
Čeprav se Kitajska ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji, jih tudi ni sistematično kršila. Resda je Kitajska lani uvozila več kot 100 milijonov ton ruske nafte, a to ni veliko več, kot je letno kupila še pred izbruhom vojne v Ukrajini. Če pa bo Kitajska prenehala uvažati rusko nafto in začela kupovati od nekoga drugega, bo to nedvomno povečalo mednarodne cene nafte, kar bo pomenilo velik pritisk na svetovno gospodarstvo.
A. G.