V prvem delu analize o imperiju zakoncev Pirc Musar smo pisali o zaključku avtorjev analize, da je Nataša Pirc Musar torej lastniško in poslovno povezana s celotnim omrežjem, saj je bila kot solastnica družbe Ruske dače zagotovo seznanjena o delovanju drugih družb, v katerih ima posredno udeležen lastniški delež. V drugem delu bomo omrežje raziskali v zvezi s črnogorskimi povezavami hobotnice in poslovne veze s PID-ovskim tajkunom Darkom Horvatom. Spomnimo, predsednica je ves čas trdila, da takih poveza nikoli ni bilo.
Ključno leto za omrežje Aleša Musarja, Roka Habinca in Marka Konica je 2016. V tem letu pride do lastniške konsolidacije drugega centra omrežja – družbe Ag.
Družba dobi prevladujočega lastnika, ki preseže 90 % lastništva v družbi Ag. Gre za črnogorsko družbo M.M. Alpha Investment, d. o. o., katere lastnik je S.T. Hammer ltd., slednjega pa obvladujejo Musar, Habinc in Konic. V istem letu so avtorji analize zaznali pomembne denarne tokove s strani črnogorske M.M. Alpha Investment in S.T. Hammer, d. o. o. (lastnik S.T. Hammer ltd.), do S.T. Hammer ltd.
V istem obdobju, torej v 2016, ko je lastniška konsolidacija družbe Ag zaključena, Musar, Habinc in Konic v Nemčiji pri istem fiduciarju ustanovijo vsak svoje podjetje. Musarjev Aulon postane skupaj z Natašo Pirc Musar solastnik družbe Ruska dača. V istem letu se ustanovi še drugi center omrežja STH Ventures, v katerega vstopi Ag, preko slovenskega podjetja Rodij še Habinc, in preko Auratusa Musar ter po drugi liniji, preko Ruske dače tudi Nataša Pirc Musar.
Ali so sredstva iz STH Hammer ltd. tista, ki so omogočila generiranje celotnega omrežja, avtorji analize ne morejo odgovoriti, poudarijo pa, da drži, da so dogodki časovno sovpadali in da ni jasno, od kod sredstva na Aulonu, ter zakaj je bilo pomembno, da se Aulon preko Ruske dače veže v omrežje, ki je bilo ves čas koordinirano. Pomembno je torej poudariti, da so se sredstva na Aulonu pojavila nepojasnjeno. Je torej denar prišel preko črnogorske naveze M. M. Alpha Investments?
Skrivnost črnogorskega podjetja
Družba Ag je od leta 2011 dalje menjala lastniško strukturo. Postopek je trajal vse do leta 2016. V letu 2011 v družbo prvič vstopijo privatizacijski skladi, najmočnejši in tudi centralni igralec v spreminjanju lastniške strukture je DZU Moneta z OIF Moneta in ZIF Moneta.
Leto 2011 pa ni samo leto spreminjanja lastniške strukture v Ag, temveč tudi v črnogorski Moneti, saj vanjo preko podjetja brez prave funkcije, M. M. Alpha Investments, d. o. o., prikrito vstopi S.T. Hammer ltd. iz britanskega Jerseyja, ki ga obvladujejo Musar, Habinc in Konic. Leta 2011 sledi rekonfiguracija lastništva v Ag, in sicer tako, da usklajeno delujejo lastniško, upravljavsko in poslovno povezani privatizacijski skladi.
Sredstva za prevzem deležev v Ag te povezane osebe pridobijo na zelo podoben način, kot so v času privatizacije v Sloveniji počeli privatizacijski skladi v času tajkunskih prevzemov, kot je bila denimo Aktiva, iz katere je omenjena trojica fizičnih oseb tudi izšla.
Avtorji analize so pokazali primer, ko se je prevzemalo delnice s konverzijo obveznic, terjatev itd., torej brez pravega kapitala, potem pa se je lastniške deleže premetavalo med različne povezane osebe, pri čemer je mehanizem tak, da bi lahko oblikovali tudi sum oblikovanja parkirišč oziroma slamnatih lastnikov.
Usklajene poteze naj bi potekale znotraj zaprtega kroga oseb, vsaj v primeru tega bosanskega privatizacijskega sklada je bilo jasno, da je Musar deloval v navzkrižju interesov, hkrati je bil prodajalec in kupec, ter preko podjetja iz Jerseyja in transakcijskega računa v Liechtensteinu tudi vzvod za izvedbo posla.
Preden je prišlo do končne konsolidacije, torej od črnogorskega in bosanskih privatizacijskih skladov na M.M. Alpha Investment, je prišlo do tranzicijske lastniške strukture, ki so jo zaznamovali lastniki, skriti po fiduciarnih računih. Nekatere izmed teh lastnikov so avtorji analize uspeli identificirati ter pokazati tudi denarne tokove.
Kdo se je skrival za fiduciarnimi računi? Nihče drug kot S.T. Hammer, sredstva pa so bila preusmerjena iz prodaje črnogorskih podjetij v Moneti v poseben sklad v Luksemburgu, ki se je potem pojavil v lastništvu družbe Ag.
Je denar iz davčnih oaz dokapitaliziral nemška podjetja v lastni trojke?
Na podlagi napisanega so avtorji postavili raziskovalno tezo, da je potrebno preveriti, ali ni morda denar iz privatizacijskih skladov pri lastniški konsolidaciji družbe Ag preko Jerseyja prispel do nemških podjetij Musarja, Habinca in Konica in v kontekstu Nataše Pirc Musar v družbo Aulon, ki je solastnik Ruske dače.
Če ta teza izkaže za dejansko, potem gre za mednarodni škandal, saj je bila Republika Slovenija lastniško udeležena v dveh podjetjih, ki jih je generiralo omrežje Musar-Habinc-Konic.
Avtorji prav tako izpostavljajo, da kapital Aulona, solastnika Ruske dače, ni pojasnjen in zaradi nenavadnosti, nepravilnosti in pomanjkljivosti pri prevzemu družbe Ag vzpostavlja resno tveganje, in da Ruska dača ni samostojen del, nepovezan z omrežjem Musar-Habinc-Konic, ampak je njen sestavni del. Poudarjajo tudi, da Nataša Pirc Musar z vsem omrežjem nikakor ni nepovezana in da po pravni in poslovni logiki nikakor ne more vzdrževati pozicije, da ve zgolj tisto, kar je vezano na poslovanje Ruske dače.
Predsednica republike trdi, da ni sodelovala s PID-ovskim tajkunom Horvatom. Je res tako?
Prakse, ki so jih avtorji zaznali v analizi, na laž postavijo tudi trditev Nataše Pirc Musar, da ne ona ne njen soprog Aleš Musar nista sodelovala s poslovnim omrežjem Darka Horvata. Pregled je namreč pokazal dve taki situaciji, kjer sta prisotna, in sicer v BiH in Črni gori, kjer sta bila poslovna dogodka vezana na Aktivo Naložbe (2009) in Factor banko (2011, v času, ko je bil solastnik CG Invest, Horvat pa član nadzornega sveta te banke).
Spomnimo, v volilni kampanji je Pirc Musarjeva večkrat zatrjevala, da nima z Darkom Horvatom nič oz. da z njim poslovno njeno omrežje od leta 2003 ni sodelovalo, v javnem prostoru pa je to bila ta trditev sprejeta kot resnica.
Analiza je pokazala, da je trditev neresnična zaradi vsaj dveh dokumentov, ki sta javno objavljena.
Prvi je Odločba Komisije za vrednostne papirje Črne Gore iz leta 2011. Iz odredbe sledi, da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih nalaga DZU Moneta (iz finančne strukture hobotnice Pirc Musar) razčlenitev delničarskega sporazuma o prevzemu slovenske družbe Plama Pur, d. d. (družba je bila kasneje pripojena prej omenjeni družbi Ag). Ključen je element, ki izhaja iz navedbe dokumentacije, ki je bila v zvezi s tem primerom zaplenjena na sedežu Monete:
Zaplemba dokumentacije je pokazala, da je bil ta prevzem nameravan z vzvodi pri Factor banki, saj sta bila zaplenjena dva dokumenta, ki sta to potrdila. V tem času je bil CG Invest, d. d. (spada pod Horvatovo Aktiva Naložbe, d. d.) solastnik Factor banke, Darko Horvat pa član nadzornega sveta banke (12.2. 2010-6.5. 2012). V tem kontekstu je očitno, da je bančni vzvod prevzema Plama Pur s strani črnogorskega privatizacijskega sklada Moneta, ki ga je obvladovalo omrežje okoli Musarja, deloval v institucionalizirani povezavi s Horvatom.
Drugi primer sodelovanja med Musarjem in Horvatom po letu 2002/2003 predstavlja nakupovanje delnic družbe Aktiva, d. d., s strani DUIF Invest Nova iz hobotnice Pirc Musar. Bosanski privatizacijski sklad je od Aktive Naložbe kupil 90.000 novo izdanih delnic družbe po ceni 5 evrov za delnico, a se je nakup zaradi znanih razlogov (implozija omrežja Darka Horvata) izkazal za izjemno negospodarnega. Pri tem naj bi šlo še za en posel, ki naj po letu 2002/2003 ne bi smel obstajati.
Analiza je pokazala še en posel, kjer je prišlo do potencialne povezave omrežij, in sicer v primeru prenosa nepremičnin, ki so bile v lasti praznega podjetja iz omrežja Aktiv – Vrtnarije Lada, ki je poleg prevzetih dolgov omrežja Aktive imela nepremičninsko naložbo v Šempetru pri Novi Gorici, to je v bližini Agrogorice, predhodnice družbe Ag.
Za konec spomnimo na Tednik iz leta 2007, kjer je takratna Informacijska pooblaščenka govorila o takrat aktualnem tajkunu Horvatu in zaposlitvi v njegovi Aktiva Group: “Zagotovo sem imela najvišjo plačo v Aktivi Group. Predsednik uprave Aktiva Group je finančni genij in je naredil to, kar je naredil. Mislim, da je prav, da se začnemo tudi v Sloveniji zavedati, da bogati ljudje obstajajo in tudi morajo obstajati,” je dejala takrat v pogovoru s televizijskim voditeljem Slavkom Bobovnikom.
15 let kasneje na predvolilnih soočenjih se je povezav z njim otepala. A dokumenti jo postavljajo na laž. Povezave med hobotnico Pirc Musar in Horvatovo aktivo so obstajale tudi po letu 2003.
I. K.