Zakon je netransparenten, hkrati pa omogoča “kvaziumetnikom prejemanje dodatkov med tisoč in dva tisoč evri za eno samo delo. Medtem pa Golob podkupuje upokojence s 150 evri zimskega dodatka“, je v Odmevih na RTVS kritično izpostavil poslanec SDS Andrej Hoivik. Ponovno je pozval volivce, naj se udeležijo referenduma, kjer bodo poleg glasovanja proti dodatkom za privilegirano peščico izrazili svoj odpor tudi proti aroganci Golobove vlade.
Poslanec SDS Andrej Hoivik je Gibanju Svoboda in vladi očital, da s pozivom k bojkotu referenduma kršijo zavezo iz lastne koalicijske pogodbe, medtem ko je celo voditeljica Manica Janežič Ambrožič poslanki Gibanja Svoboda Sari Žibrat očitala, da je poziv k bojkotu referenduma poziv proti demokraciji.
Sara Žibrat je v oddaji povedala, da so v Odboru za kulturo v preteklih mesecih sprejeli strokovno tehnično zakonodajo, ki naj bi jasno določila, kdo in kakšni dodatki pripadajo izjemnim umetnikom. Po novem bi dodatke k pokojninam podeljevala neodvisna komisija, kar bi zmanjšalo vpliv vlade na podeljevanje sredstev, in s tem povečalo transparentnost postopka. Poslanec Hoivik je izpostavil, da je vlada kljub težko pričakovanemu pokojninskemu zakonu prednost dala reševanju tega mikrozakona.
Po novem bo to skrit podatek
SDS očita trenutnemu zakonu netransparentnost, saj sicer zakon iz leta 1974 v določeni meri prikaže, kolikšno pokojnino bo imel kulturnik ali znanstvenik, vendar bo po novem ta podatek skrit. Hoivik je tudi opozoril, da trenutni kriteriji omogočajo, da dodelijo največje dodatke, na primer patru Marku Rupniku ali Maji Smrekar, ki bi lahko prejela kar 3.100 evrov, kar po sedanjem zakonu ni mogoče.
Sara Žibrat vztraja, da je transparentnost prav to, da bo obstajal seznam tistih, ki so upravičeni do dodatkov, in je SDS-u očitala, da ljudem ne znajo pojasniti, kaj je narobe s starim zakonom in zakaj nasprotujejo novemu zakonu, čeprav so v SDS že večkrat pojasnili, v čem vidijo težave. Na vprašanje o finančnih posledicah tega zakona je Sara Žibrat odgovorila, da se dodatki v vsakem primeru izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije. Meni, da posledice novega zakona ne bodo imele znatnega vpliva, saj bi z novim zakonom ukinili dediščino dodatkov, ki jih je po njenih besedah trenutno precej.
Strošek za elito bo med 1,1 in 1,2 milijona letno
Hoivik pa poudarja, da v stranki SDS podpirajo kulturo in kulturnike. Izračunali so, da bo strošek za to elito znašal med 1,1 in 1,2 milijona evrov vsako leto. To pomeni, da bo strošek referenduma pokrit v treh do šestih letih, pri čemer odgovarja, da se večina tega stroška odraža v podpori upokojencem, ki se pogosto prijavljajo za delo v volilnih odborih in jim bo takšna pomoč prišla prav. Absolutno nasprotujejo tem merilom, saj so do sedaj dodeljevali pokojnine le Prešernovim nagrajencem v zadnji Janševi vladi, na primer dr. Vasku Simonitiju.
Pozivanje k bojkotu je kršenje koalicijske zaveze
Dodal je tudi, da je namen Golobove vlade prepričati ljudi, naj ostanejo doma in bojkotirajo referendum, da bo zakon obveljal. Po besedah Sare Žibrat, bo zakon zavrnjen, če bo proti glasovala večina udeležencev oziroma vsaj dobrih 388 tisoč volivcev. Poslanec Hoivik je ob tem opozoril, da je Golobova vlada v koalicijski pogodbi zapisala, da bo spodbujanje volilne udeležbe prednost.
Gibanje Svoboda poziva k bojkotu referenduma o dodatku k pokojninam za vrhunske umetnike.
Sara Žibrat, Gibanje Svoboda 👇 pic.twitter.com/c9nF1dhjmS— Odmevi (@TVOdmevi) April 8, 2025
“Ista vlada, isti predsednik vlade pa zdaj, ko bodo ljudje spoznali, da je sprejel zavržen zakon, ki privilegira peščico upokojencev – govorimo o dvesto do tristo ljudeh – poziva k bojkotu,” je bil oster Hoivik. Razprava tako razkriva različna stališča in pomisleke politikov glede pravic in privilegijev v družbi ter na novo odpira vprašanja o transparentnosti in pravičnosti v kulturi in pokojninskem sistemu.
A. H.