V Hostlu Celica so se po tem, ko so od Mestne občine Ljubljana izvedeli, da ta namerava brez obvestila in kakršnega koli opozorila prodati Hostel Celico, slovensko, evropsko in svetovno znamenitost Ljubljane, oblikovali peticijo z naslovom: “Celice ni mogoče prodati!” Ob tem so poudarili, da sprememba lastništva stavbe, ki deluje v javnem interesu, v zasebno lastnino že sama po sebi predstavlja problem. Najostreje so proti prodaji nastopili tudi člani Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega režima, ker gre po njihovem za nesprejemljiv in aroganten odnos Mestne občine Ljubljana, pod vodstvom Zorana Jankovića, do polpretekle zgodovine.
V 14 letih delovanja je Celica postala pojem, ki slovi daleč naokrog, namreč Lonely Planet ga je leta 2006 nagradil s številnimi najvišjimi domačimi in tujimi priznanji, kot je “the hippest hostel on the world”, ta pa je bil lani uvrščen med deset najbolj prestižnih evropskih hostlov, kar kaže na to, da gre še za naprej trajajočo zgodbo o uspehu. Pred štirimi leti se je uvrstil celo na seznam 501 svetovnih turističnih destinacij, pri čemer je treba dodati, da se je na to listo iz Slovenije uvrstil le še Grand Hotel Toplice, Slovenska turistična organizacija pa je hostel označila kot slovenski prepoznavni simbol širom po zemeljski obli.
Gre tudi za kulturno središče z živahnim dogajanjem
V hostlu poudarjajo, da je bilo prav javno delovanje tisto, ki je pomagalo pri vzpostavitvi vizije, umetniškega koncepta enega izmed najbolj prepoznavnih brendov na področju turizma v Sloveniji. Tako so nastala tudi številna umetniška dela, med drugim tudi delo arhitekta Juhanija Pallasmaaja iz Finske in kiparja Antonyja Gormleyja iz Anglije, ki sta prepoznavni imeni v svetovni kulturi. Letno priredijo več kot 110 različnih kulturnih dogodkov. Glede na to, da so med njimi razstave, koncerti, literarni večeri, strokovni pogovori in filozofska srečanja, pa to kaže, da gre za kulturno središče z živahnim dogajanjem.
Pri tem je treba spomniti še na to, da je v nekdanjem avstro-ogrskem zaporu tudi muzej zaporništva, kar ne čudi, saj so v zgodovini večkrat zaprli tudi civilne osebe. Najbolj množično so zapirali v času druge svetovne vojne, torej v času nacistične in fašistične okupacije, zato je neverjetno, da nameravajo prodati prostor, ki predstavlja mesto pričevanj in trpljenja, namesto da bi prispevali k ohranjanju spomina. Dejstvo je namreč, da pri poskusu prodaje Celice ne gre zgolj za lastniško spremembo, saj je iz razpisa vidno, da gre za prodajo nepremičnine brez opreme. To kaže na to, da je svetovna turistična znamenitost, ki poleg hostla vključuje tudi muzej in kulturno središče z živahno dejavnostjo, ogrožena.
N. Ž.