Medtem ko je slovenska vlada lani brez kakršne koli slabe vesti šla v ukinitev nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja in s tem simbolno zanikala obstoj teh žrtev, se hrvaška vlada za razliko od naše zelo dobro zaveda pomena obsodbe vseh totalitarnih zločinov in da se temu primerno med žrtvami ne sme delati razlik.
“Politika hrvaške vlade je obsodba vseh totalitarnih zločinov – nacizma, fašizma in komunizma. Z negovanjem kulture spomina smo dolžni mladim generacijam posredovati resnico o vseh travmatičnih obdobjih hrvaške in evropske zgodovine, da se takšno zlo nikoli več ne ponovi,” preko družabnega omrežja X sporoča hrvaški premier Andrej Plenković.
Plenković je s svojimi sledilci delil, da so v Maclju položili venec in prižgali svečo ter s tem izkazali spoštovanje do žrtev Križevega pota. Kot poroča hrvaški portal Komunistički zločini, so maja in junija 1945 komunisti na območju Maclja in okoliških krajev likvidirali ujetnike iz Pliberka. Po navedbah prič je bilo tam pobitih več kot 13 tisoč ljudi. Med ubitimi je bila tudi skupina 21 duhovnikov in redovnikov iz različnih skupnosti Cerkve na Hrvaškem. Hrvaško ljudstvo po besedah Plenkovića še vedno čuti globoko bolečino in krivico, ki so jo v njihovi narodni zavesti pustili strašni izvensodni poboji nad več tisoč civilisti in razoroženimi vojaki.
Janševa vlada enako obsojala vse tri totalitarizme
Tako kot aktualna hrvaška vlada, se je pomena obsodbe vseh treh totalitarnih režimov zavedala tudi prejšnja Janševa vlada. 17. maj je razglasila kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, pri tem pa je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih. S tem je tako sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine.
Čeprav so bile nekaterim svojcem pomorjenih izplačane simbolne odškodnine, dandanes še vedno ni “splošno uveljavljena pravica do groba in spomina za vse smrtne žrtve II. svetovne vojne in in komunističnega terorja po vojni”. V zvezi z omenjenim praznikom je Janševa vlada opozorila, da “samostojna Slovenija vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivost do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest”, zaradi česar je “tudi odnos do žrtev komunističnega totalitarizmna še vedno ali celo čedalje bolj nepieteten”. Golobova vlada je s svojim ravnanjem šokirala marsikoga, poleg svojcev pobitih tudi skoraj 40 zgodovinarjev, raziskovalcev in publicistov, ki so v javnem pismu izrazili svoje ogorčenje in zaskrbljenost ter poudarili, da za tak dan obstaja civilizacijska potreba (Več tukaj).
Na predvečer ukinjenega spominskega dne, 16. maja letos, se je na Trgu republike v Ljubljani odvila veličastna slovesnost, s katero se je množica poklonila žrtvam komunističnega terorja. Na začetku le-te so po vsej Sloveniji zazvonili tudi zvonovi. “Številni pokojni rojaki so še vedno brez mrliškega lista in groba, tako da so pravno in materialno izbrisani. Večina v Sloveniji je glede tega brezbrižna ali pa takšno stanje celo podpira. Še posebej zato je takšna spominska slovesnost nujno potrebna. Ker smo ljudje!” je preko družabnega omrežja X izpostavil nekdanji premier in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki se je udeležil včerajšnje slovesnosti.
Dan Spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ljubljana, Trg republike, 16.5.2024. #Kersmoljudje #DanSpomina24 🕯️🕯️🕯️🇸🇮 pic.twitter.com/zMESAMHdOf
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 16, 2024
Ž. N.