V sredo so se na Dunaju sestali zunanji ministri srednjeevropske peterice (C5), skupine držav, kamor spadajo Avstrija, Slovaška, Madžarska, Češka in Slovenija. S češkega zunanjega ministrstva so sporočili, da so se vodje diplomacij – in slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon – pogovarjali o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Sestali so se tudi z generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Helgo Schmid, s katero so se pogovarjalo o prihodnosti OVSE v evropski varnostni arhitekturi. Nenavadno pa je, da so države zavzele stališče, ki kaže pripravljenost na ohranjanje dobrih odnosov z Rusijo.
OVSE velja za relevantno evrazijsko varnostno institucijo, ki je odigrala pomembno in pozitivno vlogo pri mirni reintegraciji Podonavja. Ustanovljena je bila v prvi polovici sedemdesetih let 20. stoletja in temelji na Helsinški sklepni listini, ki jo je Rusija na najbolj brezsramen način kršila, nazadnje z agresijo nad Ukrajino. Kršila jo je seveda že prej, denimo z vojaškim vdorom v Gruzijo.
Češki minister Jan Lipavský je po poročanju Jutranjega Lista povedal, da so se z državami pogovarjali o “pomoči Ukrajini, podpori državam Zahodnega Balkana na poti v članstvo v EU, pa tudi o nezakonitih migracijah, ki predstavljajo pereč problem Schengna”. V nadaljevanju je poudarjeno, da Rusija blokira dejavnosti OVSE. Avstrija v izjavi tudi previdno navaja, da so “članice C5 poudarile solidarnost z Ukrajino in ukrajinskim ljudstvom pri iskanju poštenega, pravičnega in trajnega miru. V tem trenutku so dejali, da je pomembno ohraniti komunikacijske kanale, zlasti znotraj OVSE. “ Komunikacijski kanali se v tem primeru nanašajo na Rusijo. Moskva namreč trenutno blokira proračun organizacije in prizadevanje Estonije, da od Severne Makedonije prevzame predsedovanje.
Pet evropskih držav zagovarja dobre odnose z Rusijo
V skupini držav C5 je bil dosežen konsenz, da rešitev predstavlja ohranjanje komunikacijskih kanalov z Rusijo, kar je tudi na novinarski konferenci poudaril madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Madžarski Portfolio.hu poroča, da so se Madžarski “presenetljivo pridružile štiri države članice”. Čeprav gre za poskus pomoči OVSE, pa zaključek po navedbah omenjenega portala ne preseneča. Skupina držav znotraj EU, ki so še vedno pripravljene zagovarjati dobre odnose z Rusijo, je bila formalno le izpostavljena v družbi madžarskega ministra, ki se je v New Yorku kot edini iz EU srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in napovedal svojo pot v Moskvo.
Avstrija še naprej kupuje ruski plin, banka Raiffeisen pa še vedno dobro posluje v Rusiji. Dunaj je bil že deležen kritik, ker je dovolil ruskim delegatom na sestanke OVSE. Naša severna soseda velja za nevtralno, saj si želi si ohraniti možnost moderatorstva v kakšnih prihodnjih pogajanjih, vseeno pa želi skrbeti za okrepitev varnostne vezi, zato se želi pridružiti pobudi Sky Shield za zaščito zračnega prostora, ki jo je sprožila Nemčija. Zato so se odločili iz previdnosti, če vendarle pride do razširitve agresije. Za Slovaško velja, da ima poleg Bolgarije še vedno največji delež prorusko naravnanih prebivalcev, tam pa poteka tudi burna volilna kampanja, v kateri je na pragu zmage Robert Fico, ki zagovarja proruske nazore.
Marsikoga tukaj, najverjetneje kakšnega zunanjega opazovalca, preseneča, kako to, da se je omenjenemu stališču pridružila Tanja Fajon. A na tem mestu se je vredno spomniti, da je Milan Kučan lani skupaj s skupina njemu blizu levičarskih intelektualcev in politikov pozval slovensko vlado, da naj vztraja pri EU, da ta pripomore k pogajanjem med Ukrajino in Rusijo, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Tega mnenja pa je tudi leva politična opcija, od koder izhaja stranka Socialnih demokratov, katere predsednica in članica je ministrica Tanja Fajon, da se torej ponudi pogajanja, sprejemljiva tudi za agresorja.
Komunikacija z Rusijo seveda mora obstajati in tudi obstaja, v Moskvi so še naprej aktivna diplomatska predstavništva in obratno, a tukaj se poraja vprašanje, kaj so štiri države, razen Madžarske, sploh želele doseči s to javno izjavo. Obdržati Rusijo v OVSE, čeprav je ta prekršila veliko načel ali morda kar vsa načela, na katerih omenjena mednarodna organizacija za varnost stoji. Marsikdo opozarja, da ko bo prišlo do konca vojne v Ukrajini, bo napočil čas, da pride do oblikovanja nove varnostne arhitekture v Evropi, kjer pa Rusija ne bi smela več imeti pravice veta, kot jo ima do sedaj. Morda pa je bil cilj, da se osreči ruskega predsednika Vladimirja Putina in beloruskega diktatorja Aleksandra Lukašenka. Če se bo še naprej pustilo Rusiji, da dela kot do sedaj, se bo pač težko reševalo delovanje OVSE.
Ž. N.