Hrvaški predsednik Zoran Milanović je danes dejal, da bodo njegovi svetovalci na pogovor poklicali avstrijskega veleposlanika na Hrvaškem, kot je to naredila Avstrija prejšnji teden s hrvaškim veleposlanikom na Dunaju. Milanović se je sicer ob tem opravičil zaradi primerjanja avstrijskih proticovidnih ukrepov s fašizmom, kar je razburilo Avstrijo.
Hrvaški socialistični predsednik Zoran Milanović dviguje veliko prahu ne samo doma, pri spopadih s premierjem Andrejem Plenkovićem, temveč tudi zunaj meja svoje države. Avstrijsko zunanje ministrstvo je zaradi izjav hrvaškega predsednika med njegovim obiskom v Vatikanu v sredo na pogovor poklicalo hrvaškega veleposlanika na Dunaju Danijela Glunčića. Milanović je v ponedeljek avstrijske epidemiološke ukrepe namreč primerjal z metodami iz 30. let prejšnjega stoletja. Znano je, da je Milanović oster nasprotnik covidnih ukrepov.
Hrvaški predsednik se je danes med obiskom v Našicah v Slavoniji opravičil za izjavo, da so avstrijski ukrepi za zajezitev epidemije fašizem. Povedal je, da je avstrijski predsednik Alexander van der Bellen njegov prijatelj in liberalec. “Država, ki izbere takšnega liberalca in zelenega, ne more biti fašistična,” je dejal Milanović ob robu obiska vojašnice v Našicah.
Milanović vse bolj kontroverzen na politični sceni
A hkrati je Milanović vseeno napovedal, da bo njegov urad danes na pogovor poklical avstrijskega veleposlanika na Hrvaškem Josefa Markusa Wuketicha, kot je to storila Avstrija s hrvaškim veleposlanikom prejšnji teden. “Avstrijskemu veleposlaniku bodo izrazili globoko hrvaško zaskrbljenost zaradi ogrožanja temeljnih človekovih pravic v Avstriji,” je pojasnil. “To se počne. Naše veleposlanike nenehno pozivajo na pogovore zaradi nekaterih neumnosti. Bomo tudi mi njihove,” je dodal.
Milanović je v odgovoru na novinarsko vprašanje vztrajal, da je današnje zaprtje javnega življenja za vse v Avstriji in napoved obveznega cepljenja “katastrofa”. Prepričan je, da gre za ukrep, ki ni znanstveno utemeljen in “terorizira ljudi”. Takšni strogi ukrepi ga motijo kot “evropskega državnika” v EU, je pojasnil. “Če lahko Nizozemci in kdo drug vsak dan komentirajo stanje v Bosni in Hercegovini, lahko jaz komentiram Rotterdam. Uprl se vam je narod. Ne priseljenci, temveč svetlolasi in modrooki Nizozemci so se uprli,” je dejal. Kot primer dobre epidemiološke prakse pa je izpostavil Švedsko, še poroča STA.
Sara Kovač