Na Hrvaškem in v Severni Makedoniji sta zmagali desni stranki. Države, ki so nastale na ruševinah nekdanje Jugoslavije, se obračajo v desno. Izjema je le levičarsko usmerjena jugonostalgična Slovenija. Medtem ko Slovenci slavijo partizanstvo, pa podjetniki iz Balkana prevzemajo slovenska podjetja.
Pretekli teden so v Severni Makedoniji potekale dvojne volitve. Volivci so izbirali nov sklic parlamenta, poleg tega pa tudi novega predsednika republike. Desna opozicijska stranka VMRO-DPMNE je premočno zmagala na obojih volitvah.
Levičarskega Pendarovskega premagala desna Siljanovska
Dosedanjega predsednika Makedonije Steva Pendarovskega je izzvalo sedem kandidatov, med katerimi je bila najmočnejša izzivalka 70-letna poslanka in profesorica ustavnega prava Gordana Siljanovska. Prvi krog predsedniških volitev je že potrdil visoko podporo volivcev kandidatki opozicije, saj je 24. aprila Siljanovska dobila 41,2 odstotka glasov, aktualni predsednik pa samo 20,5 odstotka, to je polovico manj. Tretji je bil s 13 odstotki Bujar Osmani, ki ga je v tekmo poslala najmočnejša stranka makedonskih Albancev Demokratična zveza za integracijo.
V drugi krog sta tako napredovala Pendarovski in Siljanovska, volilni izid pa je bil pravi polom za vladajočo stranko in njenega predsednika. Siljanovska je namreč dobila kar 69-odstotno volilno podporo. Do tal potolčeni Pendarovski je že zgodaj na volilni večer priznal poraz in čestital zmagovalcem. O izidu pa je dejal, da so izidi jasni in jih ne namerava podrobno pojasnjevati, kar je glede na polom, ki ga je doživel, tudi razumljivo.
Polom tudi na parlamentarnih volitvah
Vsekakor pa bodo socialdemokrati morali temeljito analizirati letošnje volitve, saj so ob uničujočem porazu na predsedniških volitvah doživeli tudi uničujoč poraz na parlamentarnih.
Nesporni zmagovalec parlamentarnih volitev je vsekakor desna VMRO-DPMNE, ki je dosegla dobrih 44 odstotkov glasov in 58 mandatov. Do sedaj vladajoča socialdemokratska stranka je izgubila 28 sedežev in je z osemnajstimi osvojenimi mandati pristala šele na tretjem mestu! Pred njo se je uvrstila Demokratična zveza za integracijo, ki je osvojila en mandat več od socialdemokratov. V parlamentu so še koalicija Vlen, ki združuje tri stranke albanske manjšine in ima po novem 13 mandatov, ter levo nacionalistični stranki Levica in Znam, ki sta osvojili po šest mandatov. Prav vse stranke v novem sklicu parlamenta, z izjemo socialdemokratov so osvojile več mandatov kot na prejšnjih volitvah.
Vodja VMRO-DPMNE Hristijan Mickovski bo sicer moral iskati podporo pri še eni stranki v parlamentu, saj je za večino v 120-članskem makedonskem parlamentu potrebnih 61 glasov, se pravi trije več, kot jih ima zdaj največja parlamentarna stranka. Glede na visoko zmago ima praktično odprte roke, da lahko sestavi koalicijo s komerkoli in v skrajnem primeru sestavi manjšinsko vlado.
Sicer pa so volitve v Severni Makedoniji potekale po dvoletnem zastoju v pogovorih med vlado in VMRO-DPMNE glede izpolnitve pogoja sosednje Bolgarije o vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo. To je tudi pogoj Sofije za nadaljnje približevanje države EU, potem ko je Severna Makedonija na zahtevo Grčije pred leti že spremenila ime. SDSM podpira takojšnjo spremembo ustave s ciljem pospešitve pridružitvenih pogajanj z EU. VMRO-DPMNE pa želi, da bi jo izvedli z odloženim učinkom, da bi torej veljala šele po vstopu Severne Makedonije v EU.
Nova stara hrvaška desna vlada
Desno vlado pa je v preteklem tednu dobila še ena država, ki je nastala na ruševinah nekdanje Jugoslavije. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je tudi uradno podelil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu hrvaškemu premierju in predsedniku stranke HDZ Andreju Plenkoviću. Milanović je mandat podelil s stisnjenimi zobmi, saj se je z različnimi, celo protiustavnimi mahinacijami sam potegoval za mesto predsednika vlade.
Plenković je na družbenem omrežju X potrdil, da je Milanoviću prinesel 78 podpisov poslancev, ki so bili izvoljeni na parlamentarnih volitvah 17. aprila. Za večino v 151-članskem saboru je sicer potrebna podpora najmanj 76 poslancev.
Milanović je istega dne, kot je podelil mandat Plenkoviću, razpisal tudi ustanovno sejo 11. sklica hrvaškega parlamenta, ki bo danes. Pričakovati je, da bodo že na prvi seji novi poslanci izvolili predsednika parlamenta.
Plenković je že pred tem potrdil, da bo nova vlada imela več od dosedanjih 16 ministrstev. Tri ministrstva bodo pripadla koalicijski partnerici HDZ v novi vladi, to je desnemu Domovinskemu gibanju (DP). To bodo na novo ustanovljeno ministrstvo za demografijo, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarstvo. Stranki sta se na koalicijskih pogajanjih tudi dogovorili, da v novi vladi nihče ne bo v celoti obvladoval resorjev in da bo DP v vsakem resorju izvajal del svojih programskih usmeritev.
HDZ je na volitvah osvojila 61 poslanskih mandatov, DP pa skupaj s partnerji 14. Takoj po volitvah je koalicijo z DP zapustil Mislav Kolakušić iz stranke Zakon in pravica, v četrtek pa je svoj podpis Plenkoviću odrekel tudi član DP Josip Jurčević. Kljub odstopoma pa bo imela nova koalicija dobvolj poslancev za sestavo vlade.
Slovenija je še vedno ujeta v “rdeče enoumje”
Makedonija je torej volila desno, Hrvaška tudi. V Srbiji je na oblasti trdno zasidrana neoliberalna Srbska napredna stranka. Večina nekdanje Jugoslavije je torej naredila križ čez propadlo državo in se usmerja k Evropi. Še celo Črnogorci, ki so bili v rajnki Jugoslaviji hrbtenica oficirskega zbora in drugih zveznih ustanov, so se že davno obrnili k evropskim integracijam in zavezništvu NATO. Ironično je, da edino v Sloveniji, ki je ves čas obstoja Jugoslavije veljala za “prozahodno”, celo separatistično republiko, še vedno obstaja kult oboževalcev komunizma, partizanstva, Jugoslavije in njenega morilskega diktatorja. Hrvaški ali srbski vojni veterani ne obiskujejo Brozovega groba, delegacija slovenskih vojnih veteranov ga je. Hrvaški ministri ne romajo v Kumrovec, srbski ne na Dedinje, slovenska kulturna ministrica pa se redno vlači po Čebinah. Na Hrvaškem in v Srbiji počasi umikajo “partizanska” poimenovanja ulic in ustanov, v Sloveniji jih titoljubci in drugi levičarji branijo z vsemi štirimi.
Ironično je torej, da nas, Slovence, ki smo se tako ponosno trkali na prsi, kako smo napredni in evropski, prehitevajo “Balkanci”, na katere smo vedno gledali zviška. Drži, k nam se je zatekel ves jugonostalgični živelj iz Balkana, a krivi smo si sami, da smo to ne samo sprejeli, ampak mu tudi omogočili, da se je ugnezdil v naše državne institucije.
In medtem ko v Sloveniji slavimo komunizem in partizanstvo, podjetniki iz Hrvaške in Srbije prevzemajo slovenska podjetja. In prav je tako, neumnost se plača in Slovenci jo bomo drago plačali, razen če se končno ne streznimo in tako kot Hrvati, Makedonci in Srbi pošljemo levičarske, jugonostalgične stranke v opozicijo ali še bolje – ven iz parlamenta.
Bogdan Sajovic