Državni zbor jutri vendarle ne bo obravnaval izrazito spornega predloga zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem. Na vladni predlog so se že uvodoma vsule kritike, predvsem na račun izbire postopka. Ta je izbrala nujni postopek, ki je po zakonu rezerviran za izjemne okoliščine, kot so naravne nesreče in podrobno. Zakonodajno-pravna služba se je nato izrekla proti nujnemu postopku sprejemanja zakona. Vlada razlogov za umik sicer še ni navedla.
Spomnimo, predsednik vlade Robert Golob je občnem zboru Slovenskega sodniškega društva samovoljno in brez zakonske podlage napovedal povišico reformo plačnega sistema, ki naj bi imel po novem posebni plačni steber za pravosodni sistem. A ker ta še ni pripravljen je napovedal, da bodo sodniki in tožilci prejemali 600 evrov bruto dodatka.
“Ob umiku spornega Golobovega zakona o 600 evrov (očitno koruptnega) dodatka sodnikom, se je poleg vlade najbolj osmešil Sodni svet, ki je vladne rešitve vnaprej “močno podprl”, pa je komentiral Branko Grims”.
Ob umiku spornega Golobovega zakona o 600 evrov (očitno koruptnega) dodatka sodnikom, se je poleg vlade najbolj osmešil Sodni svet, ki je vladne rešitve vnaprej "močno podprl"… pic.twitter.com/b68KT0vKMP
— Branko Grims (@BrankoGrims1) February 2, 2023
Predsednika vlade so nato očitno spomnili, da so za tovrstne obljube potrebni zakoni, saj se proračunskega denarja ne da deliti po uvidu in razsodbi predsednika vlade. Vlada je nato, zaradi očitne zagate, v katero jo je spravil predsednik vlade, zakon večkrat obravnavala na sejah vlade, nato pa predlog poslala v Državni zbor – po nujnem postopku.
Na izbiro postopka so se nemudoma zgrnile kritike. Zakon je namreč jasen. Po nujnem postopku se lahko sprejemajo zakonu v primeru naravnih nesreč, interesov varnosti in obrambe države in kadar bi lahko v primeru nesprejema zakona za državo nastale nepopravljive posledice. Vladna koalicija je potrebno po nujnem postopku utemeljila z zadnjim pogojem, čeprav je takšna utemeljitev izbire postopka že po naravi stvari nesmiselna. Plače so namreč določene z zakonom, ki ga je venomer mogoče spremeniti, če za to obstaja politična volja, zato že zaradi tega ne morejo nastati “nepopravljive posledice.”
Čakamo "happy end".@vladaRS pic.twitter.com/dmYYl5EUME
— Jelka Godec (@jelka_godec) February 2, 2023
Opozicijske stranke SDS in NSI so nato k predlogu zakona vložile vrsto dopolnil. NSi je predlagala črtanje vseh štirih členov predloga, SDS pa je bila za to, da bi bili do sistemskih sprememb vsi funkcionarji prejemali dodatek 600 evrov bruto plače.
Pred jutrišnjo izredno sejo Državnega zbora je bila sklicana tudi izredna seja Odbora za pravosodje. Poslanci bi morali na izredni seji obravnavati omenjeni predlog spornega zakona. Seja je bila v vmesnem času že odpovedana.
V kolikor bi bil zakon sprejet bi omenjeni dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev. Zakon bi davkoplačevalce stal 9,1 milijona evrov, poroča STA.
Odzivi javnosti
Med prvimi se je na umik zakona odzval tudi raziskovalni novinar Bojan Požar, ki je zapisal naslednje: “Ko sodniki in tožilci, zaradi protiustavnega skropucala” Dominike Švarc Pipan, Ministrstva za pravosodje in Vlade Republike Slovenije, ki ga – med drugim – raztrga tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora, ostanejo brez 600 evrov dodatka. Nauk zgodbe sicer: obljubam Roberta Goloba ni za verjeti, ker so gasilci pred časom že vzeli.” Odzval se je tudi že profesor s Fakultete za družbene vede Miro Haček, ki je zapisal, da gre za “dobro odločitev.”
https://twitter.com/MHacek/status/1621114579098144768?s=20&t=-8fgoBGlmUWqU0G8z67kxg
Gal Kovač