Nika Kovač, vodja vladnega ad hoc sveta proti sovražnemu govoru, je znana po tem, da se tudi sama poslužuje žaljivega (marsikdo bi rekel sovražnega) govora. Spomnimo, da prvaka opozicije Janeza Janšo redno nagovarja z žaljivko “mucek”. Prav tako pa jih niso tuja hujskanja proti “razrednim sovražnikom” slovenske leve politike. Pred kratkim se je tako brutalno spravila na nič krivega zdravnika, le zato ker “njena” vlada bije bitko z zdravniškim sindikatom Fides. Medtem ko so spletni komentatorji opozorili, da je ogroženo celo zdravnikovo življenje (ter življenje njegove družine), je zopet naredila tisto, kar zna najbolje – postavila se je v vlogo žrtve.
Spomnimo, “raziskovalni inštitut” 8. marec, ki ga vodi, je pred kratkim na socialnem omrežju objavil hujskaško akcijo proti zdravniku Bojanu Kontestabileju, zdravniku v UKC, kjer so “raziskovalci” inštituta celo objavili hiši njegove slike s pripisom: “To je Bojan. Bojan je v druščini zdravnikov, ki med stavko ne izdajajo bolniških listov. Bojan je dejal, da zasluži manj kot čistilka. Bojan je živel v neprofitnem stanovanju, medtem pa zgradil luksuzno vilo. Ne bodi kot Bojan. Zavedaj se svojih privilegijev. Ne izkoriščaj sistema. Bodi sočuten in solidaren.”
Vse le zaradi tega, ker je svojo plačo primerjal s plačo čistilke (njegova urna postavka je zaradi mnogih nadur sicer sila nizka).
V razgretem ozračju so takšne izjave seveda sila nevarne. Provladni mediji so proti zdravnikom sprožili pravi populistični val: skupaj z vlado jih predstavljajo kot zaslužkarje, priviligirance, bogataše, izkoriščevalce sistema … V skoraj leto trajajočem pogromu vladajoče levice proti zdravnikom že štejemo nedolžne žrtve: v Celjski bolnišnici beležijo že kar nekaj nasilnih napadov na medicinske sestre in zdravnike.
“Raziskovani inštitut” je še dodatno prilil bencin na ogenj sovraštva proti zdravnikom, ki so nasilnih napadov sicer deležni že od pandemije naprej. Z objavo družinske hiše zdravnika so ogrozili njegovo osebno svobodo, kar še posebej ponazarja komentar nekdanjega mestnega svetnika Janeza Starihe, ki je med vrsticami zagrozil s požigom hiše (“srčno upam, da je hišo zgradil iz negorljivih materialov”).
Tvitosfera je seveda takoj spoznala potencialno nevarnost in opozorila, da bo morebitni napad na novinarja posledica hujskanja tako medijev, ki so lagali, da je zdravnik prej živel v neprofitnem stanovanju, kot “raziskovalnega inštituta”, ki kaže njegovo hišo, kot da jo je ukradel. Prav tako so opozorili tudi na hinavščino Nike Kovač, ki živi udobno življenje sredi Ljubljane in da je tudi njen oče kar velik prejemnik javnih sredstev (več kot 62 tisočakov smo zanj plačali davkoplačevalci).
Ko se je javno mnenje obrnilo proti Niki, je ta začela igrati žrtev
Videli so, da so naredili napako. Začela se je gasilska akcija. Najprej so objavili nov zapis na Facebooku, rekoč: “Ko kritiziramo dejanje Bojana, ne enačimo z njim vseh zdravnikov in medicinskega osebja. Marsikdo izmed njih dela dneve in noči, krepi javno zdravstvo in nam je pomemben vzor.”
Pa ni pomagalo. Zato so se zatekli v edino taktiko, ki sodobni ogorčeni in zaskrbljeni levici še ostane: igrali so žrtev ali kot se v Sloveniji po novem reče, igrali so Dominiko Švarc Pipan.
V novem zapisu na tviterju so napadli spletne komentatorje, ki so izpostavili Nikino hinavščino:
“Na twitterju se trenutno nad mano ponovno izvaja pogrom.
Številni avtoritarci govorijo, da v Inštitutu 8. marec ne bi smeli kritizirati zdravnika Bojana, ker naj bi sama živela v vili v Rožni dolini. Tovrstne osebne diskreditacije se pojavljajo že nekaj časa, pojavijo pa se vedno, ko v Inštitutu napadamo projekte stranke SDS. Stavka zdravnikov je gotovo eden izmed njih. Pomembno se mi zdi, da nekatere stvari razčistim. Tovrstni napadi posegajo v mojo zasebnost in družinsko preteklost, ki je moja osebna stvar.
1. Ne živim in nikoli nisem živela v vili v Rožni dolini. Starša sta se ločila, ko sem bila stara 15 let. Oče si je ustvaril novo življenje, s katerim zavestno nimam ničesar. V vili v Rožni dolini živi s svojimi starši, svojo partnerko in njeno hčerko. Imajo drugačen življenjski stil, kot ga imam sama. Obiščem jih nekajkrat na leto.
2. Živim v stanovanju, ki je veliko dobrih 40 kvadratnih metrov. Imam ga za velik privilegij in sem zanj neskončno hvaležna.
3. Imam veliko srečo, da lahko počnem stvari, ki jih imam rada: predavam po tujini, gradim mednarodno solidarnost, sodelujem z različnimi skupinami in vodim Inštitut 8. marec. Tudi to je privilegij, ki ga pogosto reflektiram.
4. Od zdravnika Bojana me loči marsikaj: svojih privilegijev se zavedam in jih nimam za samoumevne. Moj cilj v življenju ni zgraditi udobnejšega življenja zase, ampak za skupnost in v tej smeri tudi vedno delujem.”
Seveda nihče ni rekel, da zdravnika ne bi smeli kritizirati – a eno je kritika na podlagi dejstev, drugo je hujskanje z lepljenjem zasebnih družinskih hiš na splet z opazkami, da gre za neke vrste kriminal, da si je zdravnik uspel zgraditi hišo. Prav tako so spletni komentatorji še enkrat poudarili, da direktorica Nika ne živi na 40 kvadratih, ampak na 120 kvadratih na zelo lepi lokaciji “najlepšega mesta na svetu”.
8. marec pokaže prave barve
Je pa afera vendarle pripomogla k temu, da so v inštitutu pokazali prave barve. S smešno trditvijo, da je stavka zdravnikov “projekt SDS”, so razkrili, da so v resnici le izpostava leve politike.
Kot je izpostavil prvak opozicije Janez Janša: “Ko očitno ne preveč brihtna voditeljica @8Marec javno prizna, da so jih strici globoke države ustanovili in medijsko napihnili zato, da “napadajo projekte stranke SDS. Neprecenljivo.”
V resnici smo komaj z zdravniško stavko spoznali, da je 8. marec neformalna politična stranka, ki na ulici gradi ideološki teren za levo koalicijo.
I. K.